»Moji sodniki so se odločili ... Dovoljeno mi je zapustiti Romunijo, torej ali gremo (Ferrari) SF90 v Italijo, (Maserati) MC20 v Cannes, (Ferrari) 812 Competition v Pariz, kam naj grem?«
»Če je še do pred kratkim veljalo, da obtoženec v priporu pomeni, da bo obravnava na sodišču zagotovo izvedena, se je v zadnjih mesecih to spremenilo. Neprivedba pripornikov zaradi kadrovskih težav v zaporih je postalo redna praksa, zaradi katere prihaja do odpovedovanja sodnih obravnav in s tem velikih zastojev v sodnih postopkih.«
»Če je mogoče tako izvesti posamezni narok, pa na daljavo ni mogoče kakovostno voditi glavne obravnave. Obdolžencem je s tem onemogočen neposreden dostop do sodišča, zagovornikom je otežena kakovostna obramba, sodniki pa so postavljeni v položaj oddaljenih 'online' odločevalcev v imenu ljudstva.«
»Sicer se bomo začeli kmalu srečevati z izpuščanjem pripornikov, ki jim država ni bila sposobna zagotoviti sojenja v času, ki je še sorazmeren z grozečo kaznijo zapora. Pristojne zato sprašujem – kdo bo kriv takrat?«
»Ne bi rekla razbremenjujoče v tem smislu. Ne nazadnje sem tudi prevzela objektivno odgovornost za to, da sem podpisala pogodbo v poslu, za katerega se je izkazalo, da je bilo pri vodenju tega projekta in pred sklenitvijo posla storjenih veliko nepravilnosti.«
»Iskanje finančnih virov – to zdaj že pol leta ve celotna Slovenija – je potekalo teden, dva pred božičem. V resnici je šele 22. decembra minister za finance dal zeleno luč, tako da smo se šele v tistem tednu z njim o tem pogovarjali.«
»Ne, kar nekaj časa nisem. Seveda ne bom rekla, da nisem podpirala projekta. Zelo sem se trudila za to, da najdemo rešitve za hudo prostorsko problematiko ljubljanskih sodišč in to je bila ena od možnosti.«
»Jaz sem prevzela objektivno odgovornost, čeprav sem bila zavedena. Kajti tudi minister, ki je zaveden ali ne ve za nepravilnosti, ki se dogajajo, zanje prevzame nekrivdno, objektivno odgovornost – in sem odstopila. Kaj naj še naredim?«
»Po javno dostopnih podatkih v Sloveniji od leta 2019 na prvostopenjskih sodiščih letno zastara od 100 do 200 zadev, ob čemer je številka bližje sto kot dvesto. V letu 2022 pa so vsa prvostopenjska sodišča obravnavala 8804 zadeve. Iz tega lahko ugotovimo, da v Sloveniji zastara od dva do 2,5 odstotka zadev.«
»Tako sistem zastaranja, ki je bil v veljavi pred letom 2008, kot sedanji imata po naši oceni prednosti in slabosti. Izbira modela je pravzaprav predmet kriminalitetno-politične ocene, morebitno prenagljeno spreminjanje ureditve pa je tisto, ki prinaša največ težav.«
»Sodišča bi si namreč v obsežnih in zapletenih zadevah ob nedoločenem skrajnem roku za pravnomočen zaključek postopka vzela več časa za obravnavo, kar bi trajanje postopkov še podaljšalo.«
»V Novi Sloveniji smo vložili predlog zakona o spremembah kazenskega zakonika, ker želimo, da zadeve dobijo svoj epilog, ne pa da padajo zaradi zastaranja. Če se sojenje začne, se mora tudi končati.«