Zdaj govori ameriški predsednik

»Nevihta je videti pošastno in dosegla bo tudi predele vzhodne obale ZDA. Nekateri bodo precej prizadeti.«

»Kitajska je v nedeljo ponoči poklicala in dejala, da se želi znova usesti za pogajalsko mizo, mislim, da bomo dosegli dogovor. Nisem prepričan, da imajo izbiro. To ne govorim kot grožnjo, resnično mislim, da nimajo izbire.«

»Pomemben konec tedna z drugimi svetovnimi voditelji!«

»Z Emmanuelom imava dosti skupnega. Že dolgo sva prijatelja. Vsake toliko se nekoliko spreva, a ne preveč.«

»Pogovarjamo se z več predstavniki Venezuele. Venezueli pomagamo, kolikor lahko.«

»Ne želim povedati, s kom govorimo, a pogovori potekajo na zelo visoki ravni.«

»Danska je posebna država z neverjetnimi ljudmi, a po komentarjih premierke Mette Frederiksen, ki nima interesa za pogovore glede prodaje Grenlandije, bom prestavil najin obisk, ki bi moral biti čez dva tedna.«

»Osebno srečanje?«

»Seveda hočejo sporazum. A naj najprej humano ravnajo s Hongkongom.«

»Vsi preizkusi so bili kratkega dosega. Ni šlo za balistični raketni preizkus ali izstrelke dolgega dosega.«

»Obsoditi moramo sovraštvo, fanatizem in nadvlado bele rase.«

»V Ameriki ni prostora za sovraštvo. Sovraštvo izkrivi um, pustoši srce in požre dušo.«

»Govoril sem z vodstvoma obeh držav in vsi so izredno navdušeni nad idejo.«

»Nekaterih določil se bodo znebili oni, nekaterih mi. A na določeni točki bomo brez dvoma morali v dogovor vključiti tudi Kitajsko.«

»Kitajska je bila zelo, zelo navdušena, ko smo jim omenili predlog, enako tudi Rusija. Zato sem prepričan, da nam bo uspelo doseči nov dogovor.«

»Poletne izstrelitve raket iz Severne Koreje so že 'tradicija'.«

»Menim, da imamo lahko veliko več trgovine z Veliko Britanijo - trikrat, štirikrat ali petkrat več.«

»Bil sem presenečen, ko mi je povedal, kako dolgo to traja, in mislim, da želijo rešiti ta spor. Jaz lahko pomagam in rad bi bil posrednik. Trenutno so vsepovsod le bombe. Pravijo, da kamor koli greš, naletiš na bombe. Je grozno. Če lahko kaj pomagam, mi le povejte.«

»Poročila o tem, da je Iran ujel vohune Cie, so v celoti napačna. V njih ni trohice resnice.«

»Njihovo gospodarstvo je mrtvo in bo še slabše. Iran je popolna zmešnjava.«

»Rasel sem, da bi Amerika postala velika in spet postala velika. To je bilo zelo pomembno zame.«

»Vau! Prav tako pa se je tokrat zgodilo prvič od leta 1984, da je bila predsednica predstavniškega doma izključena, saj je kršila pravila doma. Kakšen dan!«

»Veleposlanika sicer ne poznam, vendar pa v ZDA ni zaželen, o njem nimamo dobrega mnenja. Z njim se ne bomo več ukvarjali.«

»Dobra novica za čudovito Združeno kraljestvo je, da bodo kmalu imeli novega premierja. Čeprav sem prejšnji mesec užival na izjemnem državnem obisku, je bila kraljica tista, ki je name naredila vtis.«

»Prismojeni veleposlanik, ki ga je Velika Britanija podtaknila ZDA, ni nekdo, nad komur bi bili navdušeni, zelo neumen možak.«

»Tega lotila nespametno in ga ni mogla izvesti. Katastrofa!«

»Videli bomo, kaj se bo zgodilo z Iranom. Iran mora biti zelo, zelo pazljiv.«

»Vse dokler se bomo držali svoje poti, vse dokler se bomo spominjali, vse dokler se ne bomo nikoli nehali bojevati za boljšo prihodnost, potem ne bo ničesar, česar ZDA ne bodo mogle narediti.«

»Skupaj smo del ene največjih zgodb, zgodbe o ZDA.«

»Pozdrav Ameriki!«