Zdaj govori neimenovan predstavnik Fiskalnega sveta

»Če je ocena ukrepov blaženja posledic draginje realna, bo celotna rezerva za ta namen izkoriščena in prostora za morebitne dodatne ukrepe ne bo več.«

»Dejanska realizacija rebalansa bi pomenila, da bi poraba brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje v povprečju zadnjih dveh mesecev leta znašala okoli 1,7 milijarde evrov na mesec, kar je za okoli 0,8 milijarde evrov več kot v povprečju prvih desetih mesecev.«

»Ustvarjanje tolikšnega manevrskega prostora za odhodke poleg tega navidezno zmanjšuje tudi pomen sicer pomembnega obsega ukrepov, sprejetih po uveljavitvi rebalansa, na končni javnofinančni izid v letošnjem letu.«

»To nakazuje tveganje, da bo tudi interventna zakonodaja za blažitev posledic draginje vsebovala določila, ki ne bodo neposredno povezana z energetsko krizo.«

»Obsežna proračunska rezerva v predlogu proračuna za leto 2023 za draginjske ukrepe bi bila tako uporabljena namensko le formalno, dejansko pa bi bila sredstva podobno kot med epidemijo porabljena za reševanje drugih težav, tudi sistemske narave, kar bi lahko trajno obremenilo javne finance.«

»Vlada namerava v rebalansu letošnjega proračuna povečati najvišjo dovoljeno mejo odhodkov državnega proračuna še za 600 milijonov evrov. Menimo, da bi se temu lahko izognila ob ustrezni prerazporeditvi porabe.«

»Ukrepi za omilitev posledic draginje so podobni kot v drugih državah, vendar v precejšnjem deležu niso tudi usmerjeni. To se lahko ob pričakovanem vedno bolj omejenem fiskalnem prostoru izkaže za neučinkovito ukrepanje, ki je tudi v nasprotju s priporočili mednarodnih institucij.«

»To je bilo le v manjši meri posledica višje investicijske aktivnosti, ki bo po naši oceni na celoletni ravni znova zaostala za sicer zelo optimističnimi načrti.«

»Obseg ukrepov za omilitev njenih posledic je bil znova izdaten, a se je predvsem zaradi izrazitega odboja gospodarske dejavnosti in s tem ciklično pogojene visoke rasti prihodkov primanjkljaj sektorja država znižal.«

»Zmanjšanje je bilo predvsem posledica visoke rasti prihodkov, zlasti davčnih in od socialnih prispevkov v povezavi z rastjo domačega povpraševanja in izboljšanja razmer na trgu dela.«

»Realizacija namreč nakazuje, da bi lahko vlada skladno z ustaljenimi postopki sprejela zgolj rebalans proračuna za leto 2021.«

»S tem se povečujejo tveganja za strukturno slabšanje javnih financ, ki so se deloma že realizirala s sprejetjem nekaterih ukrepov po potrjenih spremembah proračuna za leto 2022.«

»Ob zaključku političnega cikla ne bo prišlo do nadaljnjega sprejemanja ukrepov, ki bi manjšali manevrski prostor fiskalne politike v prihodnjih letih, in da bo dejanski primanjkljaj v letu 2022 manjši od projekcij v sprejetem proračunu.«

»Obstoj takšnih okoliščin pa predvsem ne sme biti izkoriščen za sprejemanje ukrepov, ki odražajo zaključno fazo političnega cikla.«

»Fiskalni svet ocenjuje, da bi lahko v Sloveniji prekomerna podpora fiskalne politike gospodarski rasti z znatnimi primanjkljaji v naslednjih letih povzročila ustvarjanje makroekonomskih neravnotežij.«

»Tudi v letu 2019 ni bila v celoti izkoriščena priložnost za ustvarjanje manevrskega prostora za proticiklično delovanje v manj ugodnih makroekonomskih razmerah in ustrezno okrepitev dolgoročne vzdržnosti dolga države.«