»Župnije, ki so v soupravi, bodo prve stopile na pot povezovanja župnij. To je smiseln korak, saj so te skupnosti že vajene določenega sodelovanja. To bo začetek daljšega procesa, ki bo v naslednjih letih postopoma oblikoval novo podobo župnij v naši nadškofiji.«
»Da bo treba stopiti iz cone udobja, da bo treba v nekaterih primerih morda celo spremeniti način delovanja, da bo treba stopiti v bolj tesen stik z ljudmi, z verniki in jim omogočiti, da bodo tudi sami prevzeli večjo odgovornost pri oblikovanju življenja župnije.«
»Zato si želim, da bi vsak od nas vsaj malo začutil to vstopanje luči, ki preganja našo temo, da bi vsak začutil v globini svojega srca mir, ki ga svet ne more dati, da bi tako bilo manj nesoglasij in napetosti med nami, več pa konkretnih znamenj ljubezni in dobrote.«
»Velika noč je vabilo vsakemu od nas, da iščemo sledi vstalega Gospoda med nami. To pomeni iskati znamenja upanja, ki so močnejša od pesimizma, s katerim se soočamo vsak dan, močnejša od nasilja, ki je vse prevečkrat prisotno med nami, močnejša od sovraštva, ki nas deli na ene in druge, namesto, da bi iskali to, kar nas povezuje, nam vliva upanje in nam kaže pot v lepši jutri.«
»Po krstu nismo več zagledani samo v ta svet, ne razvijamo samo vidne, telesne dimenzije, ampak v nas raste tudi duhovna dimenzija, ki se krepi v povezanosti z vstalim Gospodom.«
»Ni torej tisti Nietzschejev bog, mrtev bog, ki ga ni v našem življenju in naših vsakdanjih opravilih. Ne, naš Bog je živ in želi biti naš sopotnik ter nam prinesti tisti mir, ki ga svet ne more dati.«