Ključna beseda: upanje

»V puščavi me je še posebej nagovorila njena vizualna tišina.«

»Ne nazadnje to za seboj potegne vrsto bolezni.«

»Ženske kot glasnice upanja – to je po mojem mnenju bistveno sporočilo v delih Aïde Muluneh.«

»Aïda Muluneh žensko prikazuje v vseh spektrih njenega obstoja in čeprav res pogosto kot žrtev, jo hkrati predstavi kot izjemno močno, polno miru in modrosti.«

»Omenjeno delo je iz moje serije Življenje vode. Pripravila sem jo po naročilu mednarodne nevladne organizacije WaterAid, ki se bojuje za čisto vodo po svetu.«

»Vse barve in vzorci so prisotni zato, da z njimi izražam sebe.«

»Jasno pa povem – nisem tukaj, da bi rešila Etiopijo ali Afriko. Samo dokumentiram, kar doživljam, ideje in misli.«

»Glejte, sem ženska in želim, da ženske predstavljajo moje zgodbe.«

»Pravi aktivizem je zame povsem za začetek pristnost.«

»Vsaka senca in vsaka tkanina sta na svojem mestu.«

»S tem nadškof Alojzij Cvikl sledi papežu Frančišku, ki je februarja povabil v Vatikan predstavnike iz sveta umetnosti in kulture.«

»Vsak od njih pa je dodal še kratko misel o upanju, ki se mu je porodila pri izbiri dela za razstavo.«

»Uvodno besedilo je prispeval akademik Milček Komelj.«

»s tem nadškof sledi papežu Frančišku, ki je februarja povabil v Vatikan predstavnike iz sveta umetnosti in kulture.«

»Ne mislim, da so pesmi posebej vesele ali poskočne, se razume, ampak sam v njih vidim upanje, ki je prej manjkalo.«

»To, da si rečeš, da življenjska situacija, v kateri si, morda ne funkcionira, ampak da vsaj delaš na spremembah … To je upanje.«

»Upanje je več kot optimizem, optimizem je cenen, je razpoloženje, ki nima pretirane globine.«

»Nobenemu od glasbenikov na tem albumu nisem dajal izrecnih navodil – če izbereš prave ljudi, potem to niti ni potrebno; lahko jim samo pustiš, da delajo, kar najbolje znajo.«

»Če je kdo v bendu diktator, je to pesem sama. Ampak ko je pesem enkrat v sobi z nami, je naša skupna, ne več sama moja.«

»Moja vera v demokratsko stranko kot opozicijo je zelo omajana – ali pa sem se na tej točki že vdal.«

»Večina romarskih cerkva je posvečenih Mariji, tudi po svetu, in seveda Marija nam je čudoviti vzor, tako je tudi naša pot krščanskega življenja. Velikokrat smo navdušeni, velikokrat pa na tej poti omagamo, ker smo ljudje slabotni in nimamo moči, da bi vedno vztrajali, in zato, ko romamo v Marijine cerkve, imamo čudovit zgled, ki nas potolaži in nam daje upanje. Papež poudarja, da je to leto jubilejno t. i. leto upanja.«

»Da ne ostanemo v naši vsakdanjosti in zagrenjenosti, da smo napravili napake, pa iz tega ne moremo, ampak da imamo upanje, da bomo lahko vse to pozabili in šli naprej. Marija nam daje največje upanje, da je tako pogumno šla skozi življenje, zato so Marijina romarska svetišča tako pomembna in tudi v svetem letu zelo izpostavljena.«

»Nekaj zelo lepega, močnega in transformativnega je v tem, ko se uzremo v bolečini. Strahu. Jezi. Žalosti. Upanju. Stik s temi globokimi čutenji nosi posebno avro lepote in mehkobe. Ranljivosti in dostopnosti.«

»Potem bi ostalo / le malo ljubljenih.«

»Nočem, / da se posušiš / in kloniš.«

»Samo ljudje smo, / spol je pogosto nedoločljiv / in zgolj zasebno občutje.«

»Potem bi ostalo / le malo ljubljenih.«

»Nočem, / da se posušiš / in kloniš.«

»Samo ljudje smo, / spol je pogosto nedoločljiv / in zgolj zasebno občutje.«

»Videla sem svet in življenje. Bilo je lepo in polno sonca.«