»Zaradi ruskega napada se je v središču Odese zgodilo uničenje.«

»Odesa je ukrajinsko mesto in tudi Odesa se nikoli ne bo vdala, skupaj se bomo bojevali za svojo Ukrajino. Hočemo, da se naši otroci vrnejo domov. Hočemo živeti, delati. Tu ne potrebujemo Rusije. Nismo zanjo vzgajali svojih otrok.«

»Nerazumljivo se mu zdi, da se kljub mednarodni konvenciji o zaščiti otrok te iz varne cone vrača v državo, kjer je vojna.«

»Dejstvo, da so starši škodovali svojim otrokom s tem, da so jih odpeljali na vojno območje, je prezira vredno. Vseeno pa otroci ne smejo biti kaznovani zaradi zločinov svojih staršev.«

»Predvsem mislim na otroke, ki so jih požrle vojna, revščina in krivica.«

»Rusi so vedno prihajali v Odeso, v Odesi so vedno čutili samo toplino. Samo iskrenost. In zdaj kaj? Bombe nad Odeso? Topništvo proti Odesi? Rakete proti Odesi? To bo vojni zločin. Zločin proti zgodovini.«

»Vsi smo tu. Naša vojska je tu. Državljani so tu. Vsi smo tu, da branimo našo neodvisnost, našo državo – in tako bo tudi ostalo.«

»Ta vojna je tudi vojna proti otrokom, preveč otrok je bilo ubitih in ranjenih.«

»Medtem ko se vojna nadaljuje, ta vpis odraža našo skupno odločenost za ohranitev mesta, ki je vedno premagovalo globalne prevrate, pred nadaljnjim uničenjem.«