»ECB je pripoznal dejstva, da pri oblikovanju denarne politike uporablja konvencionalne ukrepe, predvsem različne obrestne mere, in nekonvencionalne ukrepe, torej tiste, ki jih je uvedel v času krize. Zdaj bodo vsi ti ukrepi postali del našega rednega instrumentarija.«
»To je dejstvo, ki smo ga v naši novi strategiji pripoznali, in skupaj z njo smo pripravili tudi ambiciozen načrt, kako bomo to zeleno agendo upoštevali pri našem delu na področju denarne politike in preostalega ravnanja.«
»Guvernerji smo trdno prepričani, da bomo s pomočjo nove strategije lažje dosegali naš cilj, da bodo spremembe, ki smo jih sprejeli, omogočile, da bomo dosegli dveodstotno inflacijo, torej stabilno rast cen v srednjeročnem obdobju.«
»In seveda ta pričakovanja so nekaj, kar nas zelo skrbi in kar bi lahko, če se bodo razvijala v napačno smer, povečala t. i. sekundarne pritiske na cene in s tem povzročila, da bo inflacija trajnejša. Ampak, kot sem rekel, trenutno ocenjujemo, da bo začasna.«
»Za letos lahko pričakujemo, da bomo imeli globok padec BDP-ja, ki je posledica prvega in drugega vala epidemije, v prihodnjem letu pa lahko pričakujemo obnovitev gospodarske rasti tudi v Sloveniji.«
»Če lahko nekoliko posplošim, ko spremljamo različne kazalnike, ugotavljamo, da znaša poslabšanje v najslabšem primeru polovico tega, kar smo imeli spomladi, v nekaterih primerih pa so kazalniki samo za tretjino slabši.«
»Če seštejem vrednost teh ukrepov, govorimo o skoraj tisoč milijard evrov na ravni evrskega območja. Samo za primerjavo, BDP Slovenije znaša okoli 46 milijard evrov.«
»Tukaj je pomembno, da vsem bankam zagotovimo, da bodo ukrepi, ki jih bodo sprejele v času krize, učinkovali enako na vse banke v evrskem območju, saj se bomo le tako izognili, da bi bile banke v posamezni državi v prednosti ali pa da bi imele slabšo obravnavo kot banke v drugih članicah.«
»Zavedamo se, da v tem trenutku v Sloveniji kar nekaj prebivalcev ne more pridobiti določenih dobrin, da jim tega ne omogočajo njihove plače oziroma splošna razvitost, ki jo imamo v Sloveniji, ampak če tem ljudem dejemo lažno iluzijo, da si te dobrine lahko kupijo s posojili, ki jih že danes težko odplačujejo, še težje pa jih bodo odplačevali po tem, ko se bodo gospodarske razmere zaostrile /.../, to predstavlja nevarnost tako zanje kot za banke, ki takšna posojila dajejo, in, kot smo videli v primeru prejšnje finančne krize, na koncu tudi za državo, proračun oziroma za davkoplačevalce, ki bomo to škodo na koncu plačali.«
»Govorimo o trgovinski vojni, ki je trenutno največji omejevalni dejavnik za gospodarsko rast. Govorimo še vedno o negotovostih, povezanih z brexitom in z upočasnjevanjem gospodarske rasti na Kitajskem.«
»Imamo zelo dobro delujoči del ekonomije, ki je povezan z domačim okoljem, torej storitveni sektor, in posledično zelo dobre razmere na trgu dela. Tukaj govorimo o številkah, ki so najvišje v celotnem obdobju po osamosvojitvi.«
»Naše ključno sporočilo glede obrestnih mer je, da jih v tem trenutku ohranjamo nespremenjene, poleg tega pa predvidevamo, da bodo nespremenjene ostale do konca letošnjega leta oziroma tako dolgo, dokler bodo to zahtevale makroekonomske razmere.«
»Trenutno tveganja niso enakomerno razporejena, kar pomeni, da obstaja več možnosti, da bodo gospodarski rezultati ob koncu leta nekoliko nižji, kot se pričakuje, kot da bi bili višji.«