»Moja pričakovanja so, da bodo marčevskemu povišanju sledila dodatna povišanja, in sicer vse do doseganja ravni, ki bo zadoščala za vrnitev na pot k uresničitvi našega cilja dvoodstotne inflacije.«
»Čeprav si za večje finančno znanje ljudi prizadevamo že dlje časa, se še vedno pojavljajo nejasnosti, kaj pomeni varčevanje, cena denarja, višja ali nižja obrestna mera, kaj želimo z njo doseči, kakšne so nevarnosti oz. tveganja v enem ali pa drugem primeru za finančno varnost posameznika.«
»Ključni namen, zakaj v BS-u dvigujemo obrestne mere, je, da s tem vplivamo prek naših obrestnih mer na vse druge obrestne mere na finančnih trgih, na ceno zadolževanja države, podjetij, prebivalstva.«
»V zadnjih letih, ko se je minimalna plača močno povečala, je ta pogoj postal takšen, da je res mogoče čezmerno posegel v kreditno sposobnost prebivalstva, in ravno zato smo se z ministrstvom za finance dogovorili, da bodo poiskali ustrezno rešitev, da bo splošni kriterij nekoliko milejši.«
»Pri tem bomo ukrepali tako, da bi zagotovili nadaljnjo skladnost s splošno strategijo in naravnanostjo denarne politike, ohranili delovanje trga in da bi še naprej trdno obvladovali kratkoročne razmere na denarnem trgu.«
»V teh okoliščinah smo se člani sveta ECB-ja odločili za nadaljnje ukrepanje na področju denarne politike. Že tretjo monetarno sejo zapored smo dvignili ključne obrestne mere, tokrat ponovno za 0,75 odstotne točke.«
»Dvigi obrestnih mer in njihov vpliv na pogoje financiranja bodo prispevali k temu, da se trenutni inflacijski pritiski ne bodo podaljšali preko srednjega roka. Cilj članov sveta ECB-ja namreč je, da se inflacija na srednji rok stabilizira pri dveh odstotkih.«
»Pričakuje pa, da 'smo se že približali najvišjim ravnem inflacije' in da bodo prihodnje leto v tem času že lahko govorili o 'vidnem umiranju inflacije' in nižjih številkah kot danes.«
»Kar se tiče denarne politike je seveda ta kriza okrepila pritiske na inflacijo. Tukaj smo v okviru Evropske centralne banke začeli s prvimi ukrepi za boj proti inflaciji. V zadnjih treh mesecih smo kar dvakrat povišali obrestne mere in nadaljnje poviševanje pričakujemo v preostanku letošnjega leta.«
»Ko govorimo o koordinaciji, je ta verjetno še večjega pomena kot usklajenost denarne in fiskalne politike znotraj posamezne države. Ključno je, da pridemo do enotnih ukrepov tudi na ravni EU-ja oziroma evroobmočja.«
»Ta instrument lahko razumemo kot zavarovanje v primeru, da bi normalizacija denarne politike privedla do čezmernega razkoraka v ceni zadolževanja med posameznimi članicami. Potem lahko na ravni ECB-ja uporabimo ta instrument.«
»V razmerah, ko je bila inflacija posledica zunanjih šokov, za katere smo pričakovali, da bo izzvenel v kratkem obdobju, potem denarna politika ne more tako učinkovito naslavljati te rasti cen kot v primeru, ko tega dviga cen ne moremo alocirati le na nekaj skupin proizvodov, ampak gre za širši pojav.«
»To se kaže v visokih cenah surovin, energentov in hrane na mednarodnih trgih, ključni dejavnik, ki lahko pomiri inflacijo, je stabilizacija geopolitičnih razmer na svetovni ravni, konkretno v evropskem prostoru.«
»Gre za paleto instrumentov, ki so v posameznih državah odvisni od ekonomskih preferenc vlad, ne nazadnje tudi od političnih preferenc vlad. Kot dobrodošle vidim vse ukrepe, ki pripomorejo k stabilizaciji cen, še posebej na najbolj izpostavljenih področjih.«