Citati avtorja Fiskalni svet

»Rast je letos ob spremenjeni strukturi sicer nekoliko nižja kot v istem obdobju lani, a ostaja precej visoka, kar je v večini posledica višje rasti odhodkov za stroške dela zaradi lani jeseni sklenjenega dogovora.«

»Ker postopek ocenjevanja dejanske škode še poteka in posledično ni mogoče z gotovostjo določiti potrebnih finančnih virov, ocenjujemo določene do zdaj sprejete ukrepe kot prenagljene.«

»Po oceni fiskalnega sveta bi bilo pred takšnimi odločitvami smiselno počakati na pripravo proračunov za prihodnji dve leti, v katerih bi lahko s preoblikovanjem prioritet iskali rezerve pri načrtovanih odhodkih.«

»Dejanska realizacija primanjkljaja do konca leta v z rebalansom omogočenem obsegu bi bila po oceni fiskalnega sveta ob številnih izzivih neupravičena.«

»Revizije statističnih podatkov sicer običajen postopek, vendar tako občutna revizija kot tokrat bistveno spremeni osnovna izhodišča tako za oblikovanje kot tudi oceno makroekonomskih in javnofinančnih politik.«

»Naravna nesreča velikega obsega načeloma spada med t. i. enkratne dogodke, ki se pri izračunavanju kazalnikov spoštovanja fiskalnih pravil sicer ne upoštevajo.«

»To velja tudi za že obstoječe proračunske sklade, ki bi lahko zagotavljali določena sredstva pri financiranju posledic poplav.«

»Ob tem bi bilo treba omejevati tudi 'moralni hazard', povezan s krepitvijo vloge države preko ozaveščanja zasebnega sektorja glede zavarovanja premoženja.«

»Sredstva, ki so Sloveniji na voljo zlasti iz različnih virov EU-ja, namreč v naslednjih desetletjih verjetno ne bodo vedno razpoložljiva v trenutno visokem obsegu.«

»Ob vsem naštetem bi morala vlada v prihodnjih proračunskih načrtih nasloviti tudi izzive, ki so ostajali nenaslovljeni pred naravno nesrečo, saj odlašanje z ukrepanjem prav tako vpliva na srednjeročno vzdržnost javnih financ.«

»Na izdatkovni strani je k ekspanzivni fiskalni politiki prispevala predvsem nadaljnja krepitev investicijske dejavnosti, financirana izključno z domačimi sredstvi.«

»Okrepila se je tudi rast domače tekoče porabe sektorja država, ki bi morala biti vsaj v delu, ki se ni nanašal na blaženje posledic visoke inflacije, glede na preostala javnofinančna gibanja nižja.«

»Neustrezno ekspanzivno naravnanost fiskalne politike v lanskem letu po pojasnilih sveta potrjujejo indikativne kvantitativne ocene, po katerih lani ni bila spoštovana večina fiskalnih pravil.«

»Kljub temu proračunsko načrtovanje ostaja pomanjkljivo, in sicer zaradi neustreznega uvrščanja ukrepov med interventne, nezadostnega ocenjevanja učinka diskrecijskih ukrepov, sistematičnega podcenjevanja oziroma precenjevanja posameznih kategorij prihodkov in odhodkov ter neusklajenih procesov priprave proračunskih dokumentov.«

»Rast 'očiščene' tekoče porabe, za 11 odstotkov, naj bi bila, v nasprotju s priporočili Evropske komisije, tudi letos precej višja od dolgoletnega povprečja in od trenutne ocene rasti srednjeročnega gospodarskega potenciala ter je predvsem odraz visoke inflacije, deloma pa tudi diskrecijskih ukrepov.«

»Boljša izhodišča ob pričakovanem rebalansu naj ne vodijo v dodatno povišanje predvidene porabe, hkrati pričakujemo, da bo rebalans pripravljen bolj realistično kot lani jeseni.«

»Sprejemanje ukrepov s trajnim učinkom namreč povečuje tveganja za podaljšanje obdobja visoke inflacije in za srednjeročno vzdržnost javnih financ.«

»Letošnja razmeroma visoka redna uskladitev bo prispevala k ohranjanju realne kupne moči upokojencev tudi v tem letu, zaradi formule, ki se uporablja pri določitvi uskladitve, pa bi lahko uskladitev v prihodnjem letu presegala inflacijo.«

»Padec te kategorije je posledica dohodninskih sprememb, ki so začele veljati aprila lani, in zadnjih sprememb, ki veljajo od začetka leta.«

»Primanjkljaj je bil skladno s pričakovanji fiskalnega sveta precej nižji, kot je bilo predvideno z rebalansom. To potrjuje naše ocene, da se nadaljuje neustrezna praksa proračunskega načrtovanja, ki ustvarja precejšnji manevrski prostor tudi za neupravičeno porabo.«

»To bi bilo približno dvakrat več kot v povprečju v predhodnih dveh letih in najvišja rast doslej. Ob tem predvidena sredstva za socialne transferje in vmesno porabo, ki so bila skladno z oceno fiskalnega sveta v času sprejemanja v rebalansu za 2022 dejansko podcenjena, po naši oceni ne zadostujejo za pokrivanje letošnjih obveznosti.«

»Če je ocena ukrepov blaženja posledic draginje realna, bo celotna rezerva za ta namen izkoriščena in prostora za morebitne dodatne ukrepe ne bo več.«

»Dejanska realizacija rebalansa bi pomenila, da bi poraba brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje v povprečju zadnjih dveh mesecev leta znašala okoli 1,7 milijarde evrov na mesec, kar je za okoli 0,8 milijarde evrov več kot v povprečju prvih desetih mesecev.«

»Ustvarjanje tolikšnega manevrskega prostora za odhodke poleg tega navidezno zmanjšuje tudi pomen sicer pomembnega obsega ukrepov, sprejetih po uveljavitvi rebalansa, na končni javnofinančni izid v letošnjem letu.«

»To nakazuje tveganje, da bo tudi interventna zakonodaja za blažitev posledic draginje vsebovala določila, ki ne bodo neposredno povezana z energetsko krizo.«

»Obsežna proračunska rezerva v predlogu proračuna za leto 2023 za draginjske ukrepe bi bila tako uporabljena namensko le formalno, dejansko pa bi bila sredstva podobno kot med epidemijo porabljena za reševanje drugih težav, tudi sistemske narave, kar bi lahko trajno obremenilo javne finance.«

»Draginjski ukrepi morajo biti učinkoviti in stanja javnih financ ne smejo poslabšati trajno, zato je nujno, da so začasni ter v največji možni meri ciljno usmerjeni v pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalstva in najbolj izpostavljenim delom gospodarstva.«

»Vlada namerava v rebalansu letošnjega proračuna povečati najvišjo dovoljeno mejo odhodkov državnega proračuna še za 600 milijonov evrov. Menimo, da bi se temu lahko izognila ob ustrezni prerazporeditvi porabe.«

»Ukrepi za omilitev posledic draginje so podobni kot v drugih državah, vendar v precejšnjem deležu niso tudi usmerjeni. To se lahko ob pričakovanem vedno bolj omejenem fiskalnem prostoru izkaže za neučinkovito ukrepanje, ki je tudi v nasprotju s priporočili mednarodnih institucij.«

»Ker lahko posledice šokov pomembno omejijo prihodnji manevrski prostor za delovanje fiskalne politike, bi morala biti tudi obdobja, v katerih pride do njih, nujno vključena v naknadne analize odstopanj napovedi.«