Avtor: Jože Podgoršek funkcija: kmetijski minister Jože Podgoršek

»Po predlogu zakonodaje je takšno označevanje zahtevano za krmo za živali, ne pa tudi za hrano za ljudi, kar je nesprejemljivo.«

»Zavedati se moramo, da konec kletk v Sloveniji ne bo pomenilo, da ta jajca ne bodo uporabljena. Torej bodo prišla iz drugih kmetij iz sosednjih držav. S tem ponovno odpiramo trg za tuje prehranske izdelke.«

»Velik izziv je, kako bomo opolnomočili, izobrazili svetovalce, da bodo lahko z najsodobnejšimi dognanji nadalje svetovali na kmetijskih gospodarstvih.«

»Obžalujem, da ministrica ni podprla sklepa sveta za kmetijstvo in podeželje in iz javne obravnave umaknila sveženj zakonodaje.«

»Bilo bi zelo dobrodošlo, če bi ministrica spoštovala mnenje sveta, kajti v njem smo vsi ključni deležniki, ne samo nevladne organizacije, tudi raziskovalne, šolske organizacije in drugi. Ta svet je povedal, kaj si misli o zakonodaji.«

»Še vedno trdimo, da so bila pri večini zakonov izhodišča predstavljena bolj na ravni kazala vsebine. Vedeli smo, katere vsebine se bodo dopolnjevale, ne pa, na kakšen način.«

»Tudi na zbornici ugotavljamo, da je na kmetijskih gospodarstvih potreba po izobraževanju, po novih znanjih, zato podpiramo razvoj srednjega, višjega in visokega šolstva na tem področju.«

»Ni več skrivnost, da bo kampanja trajala od 19. 3. do 6. 6. Vsi skupaj ocenjujemo, da je to prepozen rok za oddajanje subvencijskih vlog, da bi morala kampanja potekati v tem, zimskem ali zgodnjepomladanskem času.«

»Če bo obveljala takšna, kot je bila pripravljena, bo resno ogrozila delovanje kar nekaj tisoč slovenskih kmetij, zlasti majhnih kmetij na gorsko-hribovskih območjih, kajti, sem prepričan, kmetije se tega ne bodo šle.«

»Hrana bo prišla na naše police iz pridelav, ki ne upoštevajo okoljskih standardov, dobrobiti živali, kjer se krčijo gozdovi, da se lahko prideluje hrana, kjer je raba hormonov in antibiotikov na povsem drugačni ravni, kot je to v Evropi, predvsem pa v Sloveniji.«

»Sporazum je z vidika slovenskega in evropskega kmetijstva slab. Verjetno je dober za druge panoge na gospodarskem področju, vendar bo žrtev sporazuma zagotovo kmetijski sektor, saj bodo slovenski kmetje bistveno manj uspešni na trgu.«

»Hrana bo prišla na naše police iz pridelav, ki ne upoštevajo okoljskih standardov, dobrobiti živali, kjer se krčijo gozdovi, da se lahko prideluje hrana, kjer je raba hormonov in antibiotikov na povsem drugačni ravni, kot je to v Evropi, predvsem pa v Sloveniji.«

»Sporazum je z vidika slovenskega in evropskega kmetijstva slab. Verjetno je dober za druge panoge na gospodarskem področju, vendar bo žrtev sporazuma zagotovo kmetijski sektor, saj bodo slovenski kmetje bistveno manj uspešni na trgu.«

»Na zbornici smo vedno kritični do vseh pozidav, uzurpacij kmetijskih zemljišč, ker nas to dolgoročno postavlja v tvegan položaj.«

»Upam, da se ne bo zgodilo, da bi slovenski kmetje izgubili trg, da ne bi imeli kam prodajati svojih izdelkov.«

»Vsaka prodaja živilskopredelovalnega podjetja tujcem verjetno res pomeni poslabšanje stanja na področju prehranske varnosti v Sloveniji.«

»Pomembno je, da gradimo prehransko varnost doma.«

»Videli smo že, da se razmere lahko čez noč spremenijo.«

»Na koncu je to zagotovo profit lastnikov. Teh ne zanima prehranska varnost posamezne države, ampak imajo finančne interese.«

»Veliko ljudi se sprašuje, zakaj toliko pšenice v času žetve prodamo zunaj meja Slovenije. Iz enega preprostega razloga. Ker moramo.«

»Družinske kmetije bi morale biti osnovna celica, ki bo zagotavljala prehransko varnost.«

»Na zbornici ni mesta za politiko. To je nevladna organizacija kmetov in lastnikov gozdov.«

»Upam, da se ne bo zgodilo, da bi slovenski kmetje izgubili trg, da ne bi imeli kam prodajati svojih izdelkov.«

»Vsaka prodaja živilskopredelovalnega podjetja tujcem verjetno res pomeni poslabšanje stanja na področju prehranske varnosti v Sloveniji.«

»Pomembno je, da gradimo prehransko varnost doma.«

»Videli smo že, da se razmere lahko čez noč spremenijo.«

»Na koncu je to zagotovo profit lastnikov. Teh ne zanima prehranska varnost posamezne države, ampak imajo finančne interese.«

»Veliko ljudi se sprašuje, zakaj toliko pšenice v času žetve prodamo zunaj meja Slovenije. Iz enega preprostega razloga. Ker moramo.«

»Družinske kmetije bi morale biti osnovna celica, ki bo zagotavljala prehransko varnost.«

»Na zbornici ni mesta za politiko. To je nevladna organizacija kmetov in lastnikov gozdov.«