»Takoj je zaprl vrata in me pritisnil ob steno. Tako močno me je porinil, da sem se udarilo v glavo. Bila sem izjemno zmedena. Porinila sem nazaj in spet me je porinil ob steno, pri čemer sem spet prejela udarec v glavo.«

»Najprej sem mislil, da me je udaril s pestjo.«

»Zgodil se je zato, ker sem Srb. Ne zato, ker mi je ime Ante ali Mate, ampak zato, ker sem Srb.«

»Prepričan sem, da so me napadalci skušali ubiti.«

»Zavedel sem se velike količine krvi, v kateri sem ležal. Moj občutek za čas je bil precej moten, bolela sta me oko in roka. Povsem jasno sem se zavedel, da umiram.«

»Rekel mi je: Eden je prišel od zadaj in me udaril. Ko sem se obrnil, je pet varnostnikov skočilo vame, poskušal sem se umakniti, a so me podrli na tla in začeli udarjati. Skakali so po mojem telesu, dokler nisem izgubil zavesti.«

»Medtem ko sem se branil pred udarci v glavo, so me tepli po nogah. Ves čas sem gledal, kje so moja žena in otroci.«

»Vse se je zgodilo zelo hitro. Zaboden sem bil večkrat, najbolj boleče je bilo v oko. Poskušal sem pobegniti. V samoobrambo sem dvignil roko, a mi jo je prebodel.«

»Ponosna, ker sem spregovorila o napadih in pokazala, da me prizadenejo.«