Ključna beseda: Rushdie

»Vse se je zgodilo zelo hitro. Zaboden sem bil večkrat, najbolj boleče je bilo v oko. Poskušal sem pobegniti. V samoobrambo sem dvignil roko, a mi jo je prebodel.«

»Odpravil sem se v New York, potem ko sem videl oglas za dogodek z Rushdiejem, ki mi ni bil všeč, ker da je napadal islam.«

»Presenečen sem, da je Rushdie preživel.«

»Nimamo druge možnosti, kot da domnevamo, da takšno obvestilo ne obstaja.«

»Toda ali to pomeni, da se bo prodajal v knjigarnah – ne vem, to je odvisno od založnikov ali prodajalcev.«

»Razsodba odpira potencialno pot, da knjiga postane dostopna pri nas.«

»Ko smo ugotovili, da ni upanja, smo šli na sodišče in izpodbijali obvestilo.«

»Če bo na voljo v Indiji, bo tukaj kupil kopijo.«

»Knjiga se uporablja kot politična nogometna igra.«

»Prepoved je ne samo za protidemokratično, ampak tudi za oportunistično.«

»Lahko pa jo tudi kupi od mednarodnih prodajalcev knjig na spletu, saj uvoz knjige v državo ni več nezakonit.«

»Prepoved označil ne samo za protidemokratično, ampak tudi za oportunistično.«

»Hadija Matarja obtožujemo, da je pri poskusu umora Salmana Rushdieja v New Yorku leta 2022 zagrešil teroristično dejanje v imenu Hezbolaha, ki velja za teroristično organizacijo, povezano z iranskim režimom.«

»Obtoženec je poskušal izvesti fatvo, ki jo je potrdil Hezbolah in je pozivala k smrti Salmana Rushdieja.«

»Ne maram ga. Menim, da ni preveč dober človek. Napadel je islam. Napadel je njihovo vero in verski sistem.«

»Njihov pristop je, da je šlo za teroristično organizacijo, ki jo podpirajo bližnjevzhodne države, in tako opravljajo reči.«

»Roman ima vse elemente fine družinske melodrame, križane s politično temo in postavljeno v pravljični svet.«

»Roman je že v sebi zelo večplasten. Pogosto je navajan kot mladinski ali fantazijski roman in v Rushdiejevem posebnem jeziku pripovedovanja postane to tudi zgodba o naši resničnosti, svobodi misli in svobodi govora.«

»Kot je v zgodbi zapisal Rushdie, si je Harun predstavljal očeta kot neke vrste žonglerja, ki vedno pove zgodbo do konca in nikoli ne naredi napake. Tako tudi igralci v tej predstavi žonglirajo z besedilom, petjem, gibanjem in lutkami.«

»Tisti, ki živijo v svetlobi, so naredili tako, da sonce sije samo na njihovo stran, in tako je logično, da se prej ali slej pojavi nezadovoljstvo tistih na drugi strani, kjer je ves čas tema. Nastane problem, kakršnih imamo v današnjem svetu veliko, ko so eni na temni in drugi na svetli strani, vmes pa je zid moči, ki je že načet.«