»Rekel je, zdaj bosta morala narediti pa še knjigo za odrasle, tisto 'ta hudo' o Prešernu.«

»Tri mesece sva dobesedno živela s Prešernom. Lahko rečem, da je bil France najin tretji sopotnik doma, pri družini, v postelji, pri zajtrku, kosilu.«

»Glede oblačil, tam sem jih največkrat dobil po nosu, sem imel že narisano, pa je bilo treba popraviti.«

»Na začetku sem imela malo strahu. Kako zdaj Prešernu besedo v usta položiti? Saj ne vem, ali je res tako rekel.«

»Pripravljamo se na nekak prilagojen tip razpravljalnega eseja, pa takih navodil sploh še nismo videli. V teoriji govorimo o nekem odprtem, izbirnem tipu navodil in lahko si samo mislimo, kako bo to videti.«

»Čeprav sem Slovenec, ki ne jamra, je bil ta strip zame kar težavna naloga. Mislil sem, da grem na Triglav, potem pa je na sredi poti padla gosta megla. Ko se je razkadila, sem se znašel v Himalaji. In še vedno je bilo treba priti na vrh.«

»Risarji stripov smo vse sorte ljudje. Lahko smo bolj ali manj prijetni, bolj ali manj čudaški. Prav hudo neumnih pa med nami ne boste našli.«

»Iz njunega prelomnega srečanja in večletnega medsebojnega oplajanja so zrasli temelji za slovensko kulturno življenje, ki je bilo enakovredno kulturnemu življenju velikih evropskih narodov.«

»Kar je France Prešeren za poezijo, je Jurčič za prozo.«