Ključna beseda: književnost

»to da stojim pod drevesom in gledam gor veš zato ker o tem pišem ne veva pa kaj je drevo kaj je tisto kar dela drevo v tej pesmi«

»Belo, ki me ljubiš, belo …«

»Nekaj časa ni bil zmožen nuditi obupu nobenega odpora. Andrejeva smrt mu je vzela vso moč.«

»Takrat ga v želodcu nekaj zbode, v misli mu trešči predstava, ki si jo je zadnjič ogledal, Gaza in enormno trpljenje, ki se tam dogaja, medtem ko se ukvarjamo z našimi prozaičnimi ali manj prozaičnimi zadevami.«

»Saj ve, da je vse že napisano, vse že povedano, ve pa tudi, da obstajajo novi prijemi, novi načini, kako predstaviti kaj novega, če ne novega, pa vsaj rahlo nepričakovanega.«

»Besedilo je napisano v zajetnih proznih blokih in v očitni fascinaciji nad jezikom in pripovednim potencialom, ki ga jezik omogoča.«

»(Ko sem bil mlad), smo se prebijali z neko ihto, da moramo preživeti, ker hočemo preživeti. Zanalašč! Ne smemo govoriti slovensko? Bomo pa brali slovensko!«

»Ko na vprašanja, kaj trenutno počnem, pojasnjujem, da se ukvarjam z življenjem in delom Zofke Kveder, v odgovor velikokrat dobim nazaj vprašanje – a je to tista slikarka? Ne, razlagam. To ni tista slikarka. To je tista pisateljica.«

»Vse te prvoborke še čakajo na svoja znamenja, svoje biografije. Leto Zofke Kveder mi pomeni več kot le usmerjanje žarometov na Zofko, pomeni mi tudi nadvse pomemben korak na poti širšega prepoznavanja in afirmacije tudi njenih po krivici prezrtih sodobnic in predhodnic.«

»Bila je tudi borka za ženske pravice, torej feministka, kot bi rekli danes. Bila je prevajalka, bila je kulturna posrednica, skratka, številne vloge je v tistem obdobju odigrala, ne povsem samoumevne za ženske.«

»Zofka Kveder prikaže, kako težko je uresničevati ta ideal.«

»Da, nadzirati je znal bolje kot kateri koli drugi fant in je vselej čisto natančno vedel, kje in kako je treba poprijeti. Res, ne našel bi mu enakega na svetu.«

»Na podzemski postaji sem začel razmišljati, ko sem gledal obraze ljudi, zgubane in zastrte, da solidarnost ne obstaja.«

»Razbiti / ledene poglede / ali vsaj za silo dihati / se ne pustiti steklenemu zvonu.«

»Ko sem izvedel, da sem prejemnik Nobelove nagrade za leto 2025, sem hotel z vami deliti svoje misli o upanju.«

»A ker so moje zaloge upanja dokončno pošle, bom zdaj raje govoril o angelih.«

»Novi angeli, tako Krasznahorkai, nimajo kril, pa tudi nobenega sporočila, niti enega samcatega.«

»Samo stojijo in nas opazujejo, iščejo naš pogled, in v tem iskanju se skriva prošnja, naj se jim zazremo v oči in s tem mi njim predamo sporočilo – a kaj, ko nimamo sporočila, ki bi ga lahko predali.«

»Zanj je šok, pravi, kadar zazna grozljivo zgodbo teh novih angelov, ki stojijo pred menoj, zgodbo o tem, da so žrtve: in ne žrtve za nas, ampak zaradi nas, zaradi slehernega med nami.«

»Vojna, vojna in nič drugega kot vojna, vojna v naravi, vojna v družbi, in to vojna se bije ne samo z orožjem, ne samo z mučenjem, ne zgolj z uničenjem.«

»Že ena sama grda beseda je dovolj.«

»María Corina Machado, ta teden v Oslo prišla osebno sprejet nagrado.«

»Ko sem izvedel, da sem prejemnik Nobelove nagrade za leto 2025, sem hotel z vami deliti svoje misli o upanju.«

»A ker so moje zaloge upanja dokončno pošle, bom zdaj raje govoril o angelih.«

»Novi angeli nimajo kril, pa tudi nobenega sporočila, niti enega samcatega.«

»Samo stojijo in nas opazujejo, iščejo naš pogled, in v tem iskanju se skriva prošnja, naj se jim zazremo v oči in s tem mi njim predamo sporočilo – a kaj, ko nimamo sporočila, ki bi ga lahko predali.«

»Zazna grozljivo zgodbo teh novih angelov, ki stojijo pred menoj, zgodbo o tem, da so žrtve: in ne žrtve za nas, ampak zaradi nas, zaradi slehernega med nami.«

»Vojna, vojna in nič drugega kot vojna, vojna v naravi, vojna v družbi, in to vojna se bije ne samo z orožjem, ne samo z mučenjem, ne zgolj z uničenjem.«

»Že ena sama grda beseda je dovolj.«

»María Corina Machado bo ta teden v Oslo prišla osebno sprejet nagrado.«