»Serija črno-belih analognih fotografij Polnoč v Mumbaju je začela nastajati v Indiji, vendar ni geografsko vezana na največje mesto na indijski podcelini, kot bi utegnili sklepati po naslovu, saj so posnetki nastajali tudi drugje po svetu. Avtorica namreč zagovarja univerzalnost motivov, ki se osvobojeni vezanosti na prostor in čas lahko pojavljajo kjerkoli in kadarkoli.«
»Pomembno dokumentarno gradivo pa predstavljajo tudi številne razglednice, fotografije, med drugim tudi mnogi posnetki, ki so nastajali več desetletij in jih hranijo danes slovenski arhivi in muzeji, tudi Televizija Slovenija. Ogromno gradiva smo pridobili tudi iz zasebnih zbirk.«
»Gre za njegovo dokumentacijo različnih lokacij, krajine, socialnega okolja. Lokacij ne prepoznamo, prav tako tudi oseb ne. Očetove fotografije (fotografije gozdarja) so izgubljeni spomin, čas in prostor, o katerem ne vemo ničesar.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju