»Skromen dodatek k pestri mariborski kulturni ponudbi je velik prispevek k angažiranosti na področju enakosti spolov v kulturi in izenačitvi razmerja med ženskami in moškimi na glasbeni in širši umetniški sceni.«
»Glasbeni festival z družbeno angažirano noto se je leta 2017 izstrelil iz izvira mariborske samonikle kulture – Kulturnega centra (KC) Pekarna, iz leta v leto pa odrašča v kulturno-umetniško družbeno angažirano pobudo.«
»Eksperimentiranje z novimi oblikami glasbenega izražanja, razvijanje samozavesti ter enakopravnosti z moškimi v glasbeni sferi, neodvisnost, individualna svoboda, kritičnost, nekonvencionalno glasbeno izražanje, težnje k spreminjanju tradicionalnih vrednot ter prelevitev iz pasivnih poslušalk v aktivistične performerke, je verjetno najučinkovitejši aktiven način za izražanje nove ideje za ustavljanje pristranskosti na podlagi spola v glasbeni industriji.«
»Oprostite Matere Srebrenice na nejasno izrečeni misli. Znano je, da je vsako dejanje odvisno od svojega cilja. Moj cilj je mir. Genocid storjen nad Bošnjaki v Srebrenici naj se nikoli nikomur ne ponovi.«
»To je bilo nepravično do nas. Če so že zagrešili to, bi se lahko vsaj pokesali. Zato sem kot mati sklenila, da ne bom nikoli odnehala in da mi nihče ne bo prepovedal govoriti resnice.«
»Medtem ko ohranjamo Srebrenico v našem srcu, Evropska unija stoji ob BiH in Zahodnem Balkanu. EU je zgrajena kot skupen mirovni projekt in želimo, da BiH pristopi k EU. To pa je zelo odvisno od voditeljev te države in njihove odločnosti, da prisluhnejo ljudem in da postavijo mir, medsebojno razumevanje in dialog na vrh svojih prednostnih nalog.«
»To je bilo sklepno dejanje vzpostavljanja koridorja v dolini Drine in eliminacije Drine kot meje, ki jo je vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić že maja 1992 odredil kot enega od šestih strateških ciljev vojne. Genocida ni izvršil ne srbski narod ne neka odtujena enota, ampak institucionalna struktura Republike srbske s podporo iz Srbije.«
»Rada bi poudarila, da obstaja veliko pasti, največja past pa je ta, da se bomo s temi oblikami dela, za katere menimo, da nam omogočajo lepše življenje, lahko zakockali in šli v še večjo izgorelost, kar kaže naša raziskava, in v še slabše ravnovesje med delom in prostim časom.«