»Brez pretiravanja lahko rečemo, da je eden najpomembnejših ameriških filmskih ustvarjalcev svoje generacije, režiser, na katerega sta močno vplivali evropska kinematografija in kultura, ter trmasto neodvisen scenarist, ki kljub temu zna delati po naročilu in se samozavestno premikati po hollywoodskem sistemu.«
»Schrader gre v korak s to sodobnostjo ne le z neutrudno intelektualno in sočutno radovednostjo, temveč tudi s presenetljivo sposobnostjo krmarjenja po tehnološkem razvoju filma ter njegovih produkcijskih in distribucijskih sistemih.«
»Zaradi te drznosti (ki je v zreli fazi kariere ni pripravljenih poskusiti veliko filmskih ustvarjalcev njegovega kova) Schrader ne samo da nadaljuje delo, ampak nam je v zadnjih letih podaril tudi nekaj svojih najlepših filmov.«
»Igralec je v zadnjih dveh letih v matični hiši in/ali v soprodukciji z zavodom Maska in drugimi soproducenti z vlogami v uprizoritvah Gejm, Vročina, v lastnem avtorskem projektu Slaba družba ter tudi v uprizoritvah Hlapci in Pojedina pri Trimalhionu dokazal, da 'v sebi združuje izjemno igralsko disciplino, prezenco, ustvarjalni naboj, pa tudi inovativnost, odrsko domišljijo ter nesebično, vidno predanost vsebinam, igralskim izzivom, režijskim poetikam, kolegicam in kolegom na odru, ne nazadnje gledalcem.'«
»Ob predanem in natančnem gledališkem delu je ustvarjal tudi kot slikar in grafik, pripravil je vrsto samostojnih razstav ali bil vključen v skupinske razstave v galerijah v Sloveniji, Italiji in drugje.«
»Igralka je že na začetku svoje ustvarjalne poti v 'kultni uprizoritvi Spomenik G (EG Glej) v Jovanovićevi režiji zasnovala igralski kredo, prepoznaven, unikaten slog, ki se kaže kot igralska disciplina, gibalna in govorna natančnost, samosvojost, skratka igra v celostnem pojmovanju igralkinega bitja.«
»Trajnostno voditeljstvo ostaja v ospredju in osrčju delovanja Združenja Manager, še posebej se bom posvetil modernejši organizaciji in podpori članov.«
»Kar je včasih trajalo desetletja, je znanost zdaj opravila v dobrem letu. To kaže na pomen raziskav, tudi osnovnih, temeljnih raziskav, ki v začetku morda nimajo konkretnega namena ali cilja, dajo pa novo poznavanje in znanje, ki ju lahko, ko je treba, hitro in s pridom uporabimo.«
»Nekaj časa sem delala kot povezovalka radijskih oddaj za otroke, kmalu pa sta me režiser Mirč Kragelj in urednik Tone Sojar povabila med radijske režiserje. Začela sem se spoprijemati z režijo radijskih iger za otroke in nekako po dveh letih sem začutila, da imam radio rada.«
»Puntar v zvočni igri na svojevrsten zabavni način raziskuje razmerje med dvema vrstama radijskoigrskih strukturnih elementov: razmerje med besedo, ki ima pomenljivost in omogoča potek zgodbe, in melodijo, ki ne vsebuje besedno-pomenskega sporočila, pa vendar zmore predstaviti zvočni lik, ki je prav tako (ali še bolj) plastičen kot drugi liki v radijski igri.«
»Treba je poudariti, da razlikujemo dva pogleda, dvoje videnj radijske igre. Na eni strani gre za radijsko igro kot literarno zvrst in na drugi za pojmovanje radijske igre kot zvokovne umetnosti. To sta pravzaprav dve različni zvrsti radijske igre. Prepričana sem, da je treba gojiti obe zvrsti oziroma upoštevati tako eno kot drugo videnje. Vendar menim, da – tudi če je osnova za radijsko igro literatura, to je beseda, mora biti oblikovana tako, da se ravna po zakonitostih radijskega medija.«
»V mojem življenju je obstajal trenutek, ko sem pogledal kateri koli italijanski film. In najboljša leta v svoji karieri sem preživel, ustvarjajoč svoje različice teh filmov. Iz teh razlogov je prejetje nagrade za življenjsko delo na filmskem festivalu v Rimu fantastično!«
»Na področju znanosti je sled pustil v teoriji sintranja v prisotnosti tekoče faze, ki je osnovna tehnologija za pripravo keramičnih izdelkov od opek do izjemno kompleksnih elementov v elektrotehniki. Pred skoraj tridesetimi leti je okrog sebe izbral skupino mladih in z njimi začel v Sloveniji pionirsko delo na področju litijevih baterij. Danes je Slovenija tudi po njegovi zaslugi med vodilnimi na svetu.«
»Tamara Lah Turnšek je od začetnega izrednega odkritja na področju biokemije, novega proteoliznega encima, tako imenovanega katepsina S, vedno bolj prehajala v biomedicinske raziskave – od vnetnih procesov do rakavih obolenj. Danes je osredotočena na razumevanje malignosti možganskih tumorjev. Od samega začetka se je v raziskavah uspešno povezovala s kliničnimi oddelki in laboratoriji na ljubljanskem onkološkem inštitutu in centri za raziskave raka v Evropi, ZDA in Braziliji.«