Ključna beseda: EU

»Dokler bo vsa politika Janez Janša da, Janez Janša ne, ne bo treba imeti političnih idej.«

»Do neznanca, ki me je ustrelil, ne čutim nobenega sovraštva. Oproščam mu in naj v svoji glavi uredi, kaj je storil in zakaj je to storil.«

»Vsakdo, ki se ne poistoveti s tem edinim obveznim mnenjem, je takoj označen za ruskega agenta in je mednarodno politično marginaliziran.«

»Žal se v njegovi politiki ni nič spremenilo.«

»Vsebina je bila v ospredju, a največkrat ne tista prava.«

»Seveda je evropska tema z vidika podpore EU-ja mirni rešitvi spora, a bi si na soočenjih želela več evropskih vsebin: kaj nudi Erasmus, kaj kohezijski programi, kaj čaka Evropsko unijo.«

»V prihodnji sestavi Evropske komisije se bo verjetno prvič v zgodovini zgodilo, da bomo imeli komisarja za obrambo. To je korak v pravo smer. Te teme sem malo pogrešala, mogoče pa še rečejo kakšno na to temo.«

»Analize kažejo, da bo vsaj 40-odstotna, sama bi si vendarle želela še kakšen odstotek več.«

»Na tistih, ki bodo dobili večino v Evropskem parlamentu, bo razmislek in modrost, kako in v kakšno smer bo plula evropska ladja. Želim si, da bo še vedno ostala na temeljnih vrednotah, ki so jih zakoličili očetje Evropske unije. Sama verjamem v vladavino prava in človekove pravice, meni Evropa pomeni točno to.«

»Glede na ideologijo, ki vlada v Republiki Srbski in v Srbiji, si lahko predstavljam razmere za izbruh lokalne vojne ali izredno stanje na njunih ozemljih. Tako da je to kritično obdobje za BiH.«

»Gospod predsednik, v čast mi je, da lahko predstavim osnutek resolucije, mednarodni dan razmisleka in spomina na genocid leta 1995 v Srebrenici, v imenu somoderatorjev, Nemčije in Ruande ter ožje skupine medregionalnih skupin 17 držav članic. Z razglasitvijo 11. julija za mednarodni dan razmisleka in spomina na genocid v Srebrenici smo zavezani k zapolnitvi te vrzeli v institucionaliziranem spominu te organizacije. Naša pobuda je namenjena počastitvi spomina na žrtve in podpori preživelim, ki še naprej živijo z brazgotinami tega usodnega časa. Gospod predsednik, naj bom odkrita. Razširjene so bile tudi lažne obtožbe o tej resoluciji. Zato bi rad pojasnila, da resolucija ni usmerjena proti nikomur. Tudi ne proti Srbiji, cenjeni članici te organizacije. Če sploh, je usmerjena proti storilcem genocida.«

»Bo resolucija združila kogar koli v Bosni ali bo povzročila delitve v regiji, ki bodo postajale vse globlje in globlje? Bo ta resolucija zagotovila mir in stabilnost? Dvomim. Obstaja majhna država z Balkana, ki se ne boji glasno povedati, da ji bo nasprotovala, saj bo resolucija na koncu odprla Pandorino skrinjico.«

»84 glasov za resolucijo je malo. Malo za največji zločin, genocid. 19 glasov proti je veliko. 68 držav se je vzdržalo. To je preveč. 21 jih ni glasovalo. Tudi to je preveč. Od 193 držav jih 109 resolucije ni podprlo. Zanjo je bilo le 84 držav – in kakšen uspeh naj bi to bil?«

»Ne strinjam se z vsemi elementi te resolucije. Nekateri deli so pretenciozni. Na primer to, da se ne sme razpravljati o razsodbah sodišč. Kaj še! To ni dogma. Ampak tam se je zgodil strašen zločin, ki ga je sodišče poimenovalo genocid. Nobena definicija ne more spremeniti dejstva, da je tam skupina morilskih psihopatov ubila pet, šest ali sedem tisoč ljudi, moških vseh starosti, in tako bo ostalo.«

»Imamo Evropo, ki gre s težavo naprej, saj nekatere države – predvsem ena – vse bolj blokirajo oziroma uporabljajo veto pri odločanju.«

»Mislim, da moramo zbrati pogum in sprejeti odločitev. 7. člen je treba izpeljati do konca, kar bo pomenilo konec veta.«

»Čeprav liberalnemu Bruslju to ni všeč, se madžarska vlada ne bo vdala pritisku in bo kmalu prevzela predsedovanje Evropski uniji ter storila vse za mir.«

»Če želimo končati vojno, se moramo usesti za isto mizo in se dogovoriti, kakšen bo pravičen mir za vse.«

»Mislim, da zdaj ni zgodovinsko pravi trenutek, da podpremo Palestino.«

»Najprej bi morali prekiniti sovražnosti in izpustiti talce, šele nato bi predlagal priznanje države.«

»Kaj bo priznanje Slovenije prineslo Palestincem? Nič.«

»Dober zgled za sabo potegne tudi druge, zdaj vidimo, da vedno več zahodnoevropskih držav priznava Palestino, kar je močen signal Izraelu.«

»Koliko licemerstva in sprenevedanja sem slišala od predsednika vlade in sekretarja v njegovem kabinetu, Vojka Volka, pa tudi zunanje ministrice.«

»Priznanje Palestine pa vidim kot prispevek k deradikalizaciji spora.«

»Če teh vprašanj ne bomo rešili, je brez zveze govoriti tudi o demografiji. Govoriti mladim, naj si ustvarjajo družine, in jim ne zagotoviti koraka pred tem, se mi zdi malodane hipokritsko.«

»Na evropski ravni nameravamo dati pobudo, da bi sklad upravljal približno šest milijard evrov na letni ravni.«

»Če lahko damo 60 milijard evrov za pomoč v Ukrajini, ne vidim razloga, zakaj ne bi mogli najti šestih milijard, da bi naslovili tisto, kar je pereč problem mladih po vsej Evropi.«

»Radi bi naslovili tudi teritorialno neenakost oziroma pokrajinsko neenakost, s čimer bi ta formula spodbujala k temu, da stanovanjskega vprašanja ne rešujemo tam, kjer so stanovanja najdražja, ampak tam, kjer sami mislimo, da je prav.«

»Tukaj smo imeli kar nekaj izzivov, ki niso bili naslovljeni. Kot nekdo, ki je župan, večkrat opozarjam na to, da stanovanjski sklad v naši državi spodbuja gradnjo stanovanj predvsem v urbanih središčih, mali kraji pa ne pridemo zraven.«

»Pozdravila je tudi odločitev Radiotelevizije Slovenija, da v svoje oddaje začne bolj enakovredno vabiti predstavnike in predstavnice.«