»Tako živimo že dve leti. Nimamo denarja, da bi se stalno premikali. Kar imamo, smo pustili za seboj. Tudi za svoje otroke ne vem, kje so ali kam so šli. Ne vemo, kam gremo, ampak Gaze ne bomo zapustili. Nikamor drugam ne moremo iti.«
»V peticiji zahtevamo, da Slovenija prevzame svojo moralno in pravno odgovornost, da zagotovi varne poti za ljudi, ki bežijo pred genocidom, vojno in preganjanjem, da olajša združitev družin, ki so razpete med Slovenijo in območji spopadov, da okrepi mehanizme za zdravstvene evakuacije in omogoči zdravljenje ranjenih ter bolnih, ki nimajo druge možnosti preživetja.«
»Tragično je. To je katastrofa. Kamor koli pogledaš, povsod so bombardiranje, obstreljevanje, detonacije. Zadene te bodisi naboj bodisi raketa ali bomba. Zato so ljudje prisiljeni v odhod. Ljudje postajajo utrujeni. To ni vzdržno.«