»Ko na vprašanja, kaj trenutno počnem, pojasnjujem, da se ukvarjam z življenjem in delom Zofke Kveder, v odgovor velikokrat dobim nazaj vprašanje – a je to tista slikarka? Ne, razlagam. To ni tista slikarka. To je tista pisateljica.«
»Vse te prvoborke še čakajo na svoja znamenja, svoje biografije. Leto Zofke Kveder mi pomeni več kot le usmerjanje žarometov na Zofko, pomeni mi tudi nadvse pomemben korak na poti širšega prepoznavanja in afirmacije tudi njenih po krivici prezrtih sodobnic in predhodnic.«
»Bila je tudi borka za ženske pravice, torej feministka, kot bi rekli danes. Bila je prevajalka, bila je kulturna posrednica, skratka, številne vloge je v tistem obdobju odigrala, ne povsem samoumevne za ženske.«
»Ko na vprašanja, kaj trenutno počnem, pojasnjujem, da se ukvarjam z življenjem in delom Zofke Kveder, v odgovor velikokrat dobim nazaj vprašanje – a je to tista slikarka? Ne, razlagam. To ni tista slikarka. To je tista pisateljica.«
»Vse te prvoborke še čakajo na svoja znamenja, svoje biografije. Leto Zofke Kveder mi pomeni več kot le usmerjanje žarometov na Zofko, pomeni mi tudi nadvse pomemben korak na poti širšega prepoznavanja in afirmacije tudi njenih po krivici prezrtih sodobnic in predhodnic.«
»Bila je tudi borka za ženske pravice, torej feministka, kot bi rekli danes. Bila je prevajalka, bila je kulturna posrednica, skratka, številne vloge je v tistem obdobju odigrala, ne povsem samoumevne za ženske.«
»V svetu, v katerem so postale modne narativno-zgodovinske razstave, smo se zavestno odločili za korak nazaj in ustvarili razstavo, ki je odločno bolj fenomenološka, ki ne opredeljuje in ne pripoveduje, ampak predstavlja.«
»Igra je nekaj, kar poteka v meni, v notranjih organih. Kadar se gledam, vidim samo zunanje organe, ki ne kažejo iste slike, kot jo občutim na odru. Veliko raje se imam, če igram, kot če se gledam, ko igram.«
»V iskanju izgubljenega jezika je zgodba o nezanesljivosti spomina. Spomina, ki nas zapušča, spomina, ki nas zavaja, spomina, ki nas razdvaja. To je zgodba o nekoč in danes, o preteklosti, ki ji ni uspelo postati preteklost, in o sedanjosti, ki jo duši preteklost.«
»Avtor tako težko temo, kot je povojni razkol Slovencev, obravnava na izviren in humoren način. Dialog dramskih oseb temelji na skoraj bibličnem ponavljanju besed, besednih igrah, sarkazmu, cinizmu in ironiji.«
»Prenesti gledališko besedilo v radijski medij je zame vedno zelo vprašljiva in krhka stvar: razen očitne dialoškosti mislim, da v izraznih sredstvih ne gre za sorodni zvrsti in zato vsaka zahteva svoj način pisanja.«