Ključna beseda: Kinodvorišče

»V Črnem čaju obravnavam temo, ki je po mojem mnenju ključna: srečanja. Mojih likov nikoli ne opredeljuje pripadnost določeni skupini. Občutek imam, da so tisti, ki odhajajo, v mislih odšli že veliko prej. Prostovoljni odhod in izgnanstvo lahko povesta veliko zanimivego o identiteti. Vse to skušam izraziti v svojih filmih.«

»To ni obskuren trend. Glasbena scena je z leti rasla, se spreminjala, sledila modi in narekovala trende, toda večini Nemcev je ostala neznana. Zunaj skupnosti je bila komaj opazna. Ne nemški mediji ne nemška družba niso kazali večjega zanimanja. Zato ljudje radi govorijo o subkulturi.«

»S filmom Ljubezen, nemške marke in smrt se želim temu odločno zoperstaviti. Naš dokumentarec govori o glasbeni socializaciji treh milijonov ljudi turškega rodu v Nemčiji. To ni underground, to je najbolj veličasten pop.«

»Spominjam se zaskrbljenih staršev, ki si ob kavi šepetata nekakšne novice.«

»To je eden mojih prvih spominov na otroštvo.«

»Ljudske veselice, naivne zabave, nazdravljanja ob rezultatu plebiscita, razglasitve samostojnosti, dopusti, na katerih se ljudje niso ozirali na vojno dogajanje, ter poroke, krsti, bežanje v zaklonišče, goreče hiše.«

»Pogreznila se je v svoja dejanja, jih sprejela in poskuša narediti vse, da na svojo hčerko ne bi predala vzorca, ki je nanjo prišel prek dedka, mame in drugih okoliščin.«

»Na dan, ko Lara praznuje šestdeset let, se njen sin Viktor, obetavni pianist, pripravlja na najpomembnejši koncert v karieri. Tankočutna, večplastna zgodba o izgubljenih sanjah, ljubezni do glasbe in zapletenem odnosu med materjo in sinom.«

»Onkraj fascinacije s fenomenom italijanske mafije sem se spraševal, ali je oseba s tako krvavo preteklostjo, kot jo ima Cristina Pinto, sposobna ljubiti in biti ljubljena.«