»Tako masivno kamnito vazo bi težko podrl tudi kakšen orkan. To so lahko storile le roke nekoga ali več njih, ki so se nad spomenikom znesli z enim samim namenom: sovraštvom nad vsemi, ki so nam priborili svobodo izpod jarma fašizma in nacizma in vseh, ki so okupatorju zvesto služili. Ampak za večino Ljubljančanov še danes velja, da se ne bomo uklonili tistim, ki želijo spremeniti našo zgodovino. Svoboda je samo ena, in te ne bomo dali.«
»S tem adrenalinskim spektaklom želimo Ljubljano in Slovenijo utrditi na zemljevidu prestolnic oziroma držav, ki podpirajo inovativne, športne in drugačne dogodke z velikim medijskim dosegom. Ponosen sem, da bo celoten dogodek plod slovenskega znanja in sodelovanja.«
»Obiskovalcem želimo približati akrobatiko in skakanje na prožni ponjavi ter povečati njihovo zanimanje za to športno panogo. Vsak, ki si bo tega želel, bo lahko tudi sam preskočil Ljubljanico čez odbit trampolinski most. In to popolnoma brezplačno.«
»Zdaj so seveda ti zasloni dosti bolj sodobni, imajo zelo majhne te kvadratke, tako da jih sploh ne opazimo več, jih pa na ta način, kot to Invader počne, spet oživljamo v drugih medijih.«
»So potem morali celo razviti še neko posebno tehnologijo, da je bilo to mogoče, ampak zdaj frči en mozaik na tej vesoljski postaji in se ga da tudi s to aplikacijo ob ustreznih dneh pofočkat.«
»V zametkih Ljubljane, ko je bila glavna aktivnost vezana na desni breg Ljubljanice, so se očitno na levem bregu pojavljali posamezni objekti, posamezne delavnice, ki bi mogoče bile v samem mestu problematične, predvsem zaradi nevarnosti požarov.«
»da Plečnikova Ljubljana vzorno ilustrira pristop k dediščini, ki spoštuje dosežke preteklosti in snuje prihodnost po meri ljudi, zaradi česar še kako odseva sodobne pojme, kot so kakovostna arhitektura in grajeno okolje, upravljanje, trajnost, lepota in občutek za prostor.«
»Tokratni festival je bil edinstven, predvsem zaradi pandemije, ki je preprečila pot v Ljubljano tisočim pevcem in pevkam, ki ga običajno obiščejo. Zato smo se odločili za obsežno televizijsko produkcijo v živo, ki je delavnice, ateljeje, predavanja in predvsem skupno petje pripeljala v dnevne sobe gledalcev po vsem svetu. Kljub stalnemu spreminjanju razmer, nejasnosti ukrepov in odpovedi smo lahko ponosni na festival, ki je pokazal, da skupno petje v Sloveniji in Evropi ni le preživelo, ampak cveti naprej.«
»Še pred tednom dni smo si težko predstavljali, kaj vse bomo lahko izvedli v danih okoliščinah. Tuje profesionalne skupine so visele na nitki zaradi stalno spreminjajočih se pogojev glede potovanj, slovenski zbori pa so imeli za priprave na voljo samo mesec dni. Z nepredstavljivo voljo, ki je tako močan element ljubiteljske kulture, so se predstavili na ravni, ki jo je bilo težko pričakovati.«
»Veseli smo, da so romunski verniki, ki so trenutno kar številčni v Sloveniji, ugotovili, da je na štirih ali petih pokopališčih v Sloveniji kar nekaj romunskih junakov, ki so padli med prvo svetovno vojno. Zato sem se odločil, da bo župnija posvečena Gospodovemu vnebohodu.«