»Ko govorimo o sodobni arhitekturi, naj omenim Otta Wagnerja, utemeljitelja dunajske moderne arhitekture, ki je dala nekaj velikih talentov /.../ Čeprav se je razvijal v vzdušju dunajske moderne, se je med vsemi Wagnerjevimi učenci uveljavil kot najizvirnejša osebnost, čigar umetnost je kmalu naletela na številne posnemovalce.«
»Od odnos do tradicije in kulturne dediščine ne sme biti edino vodilo, saj obstajajo različni načini združevanja sodobne arhitekture in kulturne dediščine.«
»Nismo želeli le poustvariti stavb v obliki pomanjšanih replik, temveč smo kocke uporabili predvsem za ustvarjanje pozorno abstrahiranih arhitekturnih zasnov in detajlov, ki smo jih v procesu sestavljanja rasterizirali. Nujno je bilo razumevanje merila, količine, simetrije, osnovnih vzorcev in geometrije. Skenirani izvirni načrti arhitekture, ki jih hranita MAO in Plečnikova zbirka, so nam služili za podlago, s pomočjo katere smo merilo prilagajali velikosti detajlov, arhitekturnih elementov in ne nazadnje velikosti posamezne kocke. S preizkušanjem različnih kombinacij kock ter z raziskovanjem materialov in barv so oblike postale pripovedovalke zgodb o podobi prostora, tako v merilu stavb kot tudi mesta.«
»Da, postavitev spomenika Napoleonu oziroma Ilirskim provincam je bila vpeta v našo lastno nacionalno mitologijo po eni strani in na 'jugoslovansko', državotvorno tradicionalno povezavo Srbije s Francijo po drugi.«
»V tistem času v tem prostoru teh revij ni bilo, šlo je za ameriške revije in knjige, to so bile neke nove vsebine. Zanimivo pa je v te knjige pisal svoje opombe in risal skice.«
»Jager je Plečnika zalagal s kitajskimi in japonskimi elementi arhitekture. To je zelo pomembno, kajti sicer bi imela Plečnikova dela evropski ali srednjeevropski značaj, tako pa imajo nedvomno tudi svetovno dimenzijo.«
»Zdi se, da se poseg v Tivoli predstavlja kot rekonstrukcijo Plečnikovega dela zato, da bi s sklicevanjem na največjega mojstra slovenske arhitekture prepričali javnost o utemeljenosti posega.«
»Prek osebnih stališč in z vidika samega protagonista nas njegova drama pelje skozi 20. stoletje na ozemlju Slovenije. Človek neštetih vzponov in padcev, nekajkrat nevarno blizu smrti, razkriva skrivnosti svojega talenta in nas z veščino pravega pripovedovalca vodi v zgodbe svojega življenja.«
»Trafiki želimo dati novo funkcijo. Cilj ni le prodaja revij, temveč tudi ustvariti prostor za različne dogodke, pogovorna srečevanja, s katerimi bomo spodbujali debate in različne poglede, ne nazadnje javno življenje, hkrati pa ustvarjali spontanost v mestu.«
»V letošnjem letu smo se vsi umaknili pred ekrane. Ta trafika pa je fizična, spodbuja fizični stik. Od geste, da prideš v mesto in kupiš časopis, kar je edina stvar, ki lahko reši trafike, delno tudi časopise, do spodbujanja druženja, pogleda v oči, realnega življenja, odmaknjenega od virtualnosti.«
»Kot gre pri objektu za hibrid med kioskom in plakatnim stebrom, je tudi časopis oblikovan tako, da gre za hibrid med časopisom in plakatom. Prva stran naslovnice časopisa je obenem tudi plakat.«
»Izdelati je bilo treba shemo vseh 27 različnih oblik strešnikov s prikazom lokacije v tlorisu, geometrijski posnetek vseh različnih strešnikov za dokumentacijo in kalupe. Definirali smo tehnološki postopek izdelave novih strešnikov in izdelali vzorčne modele po izbrani recepturi ter z laboratorijskimi preiskavami poskusnih serij vseh različnih oblik strešnikov preverili njihove geometrijske oblike, mehanske lastnosti in vodotesnost.«