»Tako kot so nekateri pokazali jezo, sem v nekaterih trenutkih tudi sam izrekel nekaj stvari, ki jih obžalujem, o študentih, protestnikih in drugih ljudeh, s katerimi se nisem strinjal. Za to se opravičujem.«
»Hoteli smo biti Schliemanni ali pa vsaj Evansi, postali pa smo sodobni Sizifi, ki kotalijo svoje kamenje in si nas obenem morate zamišljati kot srečne – ker srečni smo bili, čeprav po več dni ni bilo ničesar na spregled, razen zavajajoče oblikovanih kamenčkov in enoznačno nepomembnih glist –, potem pa so se nekaj metrov kasneje začeli pojavljati prvi drobni glineni ostanki, ki so nas tako razveselili, kot da bi naenkrat našli nič manj kot Trojo.«
»Glede na to, da se je prvi del postopka, 40 hektarjev kmetijskih zemljišč, že končal v korist denacionalizacijskega upravičenca, se ne moremo zanašati, da bomo imeli hleve in jahališča, ki so še predmet postopka, lahko ohranili v prihodnje. Konj na Krumperku dolgoročno ne moremo obdržati. Glede na to, da nimamo drugih prostorov, bomo konje odprodali.«
»To spodbuja miselnost študentov, da ni nujno, da živijo v Zagrebu. Lahko ostanejo v svojih krajih in prihajajo po potrebi. Gre za alternativo avtomobilom, s katero se zmanjšuje možnost prometnih nesreč. Te so ponoči vse pogostejše - zaradi utrujenosti ali alkohola.«