Ključna beseda: Slovenci

»Evroatlantske povezave vodijo v izumrtje slovenskega rodu.«

»Slovenska kultura je namreč 'naš ponos in slovenska kultura in slovenski jezik sta nas Slovenke in Slovence navsezadnje ohranila kot narod'«

»Skupna točka ohranjanja slovenstva so mladi in gre predvsem za to, kako mlade vključiti v delovanje slovenskih društev.«

»Zahvalil se je tudi prirediteljem omenjene prireditve oz. srečanja.«

»Slovenci, ki živijo zunaj meja Slovenije in 'so ponosni, da so Slovenci', označil za ambasadorje slovenstva.«

»Slovenci, ki 'vas je usoda pustila zunaj meja slovenske države oz. ponesla iz matične domovine, vendar ne pozabljate slovenskih korenin'.«

»'Nihče ne zapušča rad svojega doma, zato se moramo truditi za tako družbo oz. državo, ki bo omogočala dostojno življenje in napredovanje vsakogar,'«

»'kjer zrelo politično kulturo spoznavamo zelo počasi'.«

»Vsem pregnanim koroškim Slovenkam in Slovencem se iz dna srca opravičujem za strašne grozote, ki so jih morali pretrpeti. Opravičujem se tudi njihovim družinam in narodni skupnosti – svojim slovensko govorečim rojakinjam in rojakom.«

»Nacionalsocialistična tiranija je najtemnejše poglavje v zgodovini naše države. Že predolgo se molči o sokrivdi mnogih za grozodejstva, nasilna dejanja in teror. Predolgo je trajalo, da smo se odpovedali odnosu 'vsi smo bili žrtve' in priznali soodgovornost.«

»Jasno opozarjanje na to, kaj se je zgodilo 14. aprila 1942, je treba razumeti tudi kot pomemben opomin. Pozorni moramo biti na vse težnje, ki želijo razdeliti našo družbo.«

»Vsako odlikovanje namreč s seboj prinaša neko zgodbo, pa naj bo ta takšna ali drugačna. Nekaj jih bomo poskušali povedati mi.«

»Vsi, ki so bili pismeni, so brali in pisali v nemščini in latinščini in nihče se ni spraševal, zakaj bi slovenščino sploh potrebovali.«

»Ko začnemo jezik zapisovati, ko moramo postaviti pravila, se odločati med različnimi oblikami, za katere vemo, da v govoru obstajajo različne možnosti, začnemo ustvarjati novi jezik.«

»Vsem Slovencem milost, mir, usmiljenje in pravo spoznanje Boga po Jezusu Kristusu.«

»Svoje knjige je napisal za bralce, ki jih še ni bilo, napisal je knjige, ki si jih nihče ni želel, kljub temu pa je znal zanje pridobiti finančna sredstva ter pridobiti mlajši rod, ki je njegovo delo še dopolnil in nadaljeval.«

»Trubarjeva domačija po našem mnenju nima posebnega pomena le za lokalno skupnost, ampak za vse Slovence.«

»Prihodnost nam nudi le zagotovljeno mesto v Rimu.«

»Popis je pomemben zaradi določenih pravic. Če se bo zmanjšalo število pripadnikov slovenske narodne skupnosti, potem ne bomo več imeli določenih možnosti.«

»Predvsem gre za možnost na manjšinskih volitvah, oziroma na ravneh občine, mesta, županije, v svete slovenske manjšine ali predstavnike slovenske manjšine.«

»Leta 2019, ko so bile volitve, smo imeli pravico do 40 predstavnikov slovenske manjšine, tako da smo zaskrbljeni, da se bo to število zmanjšalo.«

»Z eno karikaturo, dopisom in obrazložitvijo, kaj se bo zgodilo, če se ne bomo opredelili kot Slovenci na popisu.«

»Slovenska društva pa so aktivna na območjih, kjer delujejo. Na primer društvo v Pulju in svet manjšine mesta Pulj je v sodelovanju z drugimi manjšinami pripravil film, tudi društvo Bazovica na Reki je opozorilo svoje člane.«

»Gledal na vladarje skoraj tako, kakor da bi to bili ali postali po njegovi milosti. Kongresu je določal duha in potek … toda manjkal mu je smisel za zgodovino.«

»Slovenci so kot politično še mrtev narod, zasledovali le zunanje okolje in blesk kongresa, njegov notranji potek pa je šel skoraj neopaženo mimo njih.«

»Prav v tem času mogoče videti tudi začetke slovenskega narodnega prebujanja z žariščem v Zoisovem salonu.«

»Da so Aleksander I., Franc I. in Viljem III. videli glavno poslanstvo Svete alianse predvsem v boju proti revolucionarnim gibanjem in s tem v ohranjanju obstoječih političnih režimov.«

»Aliansi so se razen Velike Britanije pridružile vse evropske države, njena zagotovila pa so bila z revolucijo leta 1848 na preizkušnji že slaba tri desetletja pozneje.«

»Ko so se mariborski Nemci v tridesetih letih 20. stoletja začeli obračati k nacizmu, so jim zaradi lojalnosti, ekonomske odvisnosti in v upanju po večji blaginji sledili tudi mnogi njihovi slovenski delavci in uslužbenci.«

»Velikih odzivov doslej na knjigo ni bilo. Obstaja verjetnost, da tudi po 80 letih še nismo pripravljeni sprejeti dejstva, da smo Slovenci ob vseh strahotah, ki smo jih utrpeli od nacističnega reda, vendarle v nezanemarljivi meri tudi prisegali na ta isti red.«