Ključna beseda: Slovenci

»Ne glede na vzdržnost naše frizure ... zdravstveni delavci smo se in se bomo cepili proti covidu-19, ko bomo na vrsti. Najslabša teorija zarote.«

»To pomeni, da bi šli najprej identificirat, katere skupine to sploh so, analizirat njihove komunikacijske poti in potem skupaj s temi ljudi pripravit pravilne komunikacijske strategije.«

»Mogoče bi morali storiti podobno, kot je to naredila finska vlada že v prvem valu epidemije in povabila vplivneže, influencerje, da pomagajo širiti kredibilne informacije.«

»Vsi smo bili brez jasnega pogleda v prihodnost in tavali smo po Hitlerjevem raju kot izgubljene ovce, dokler nam niso priskočili na pomoč jugoslovanski komunisti.«

»Za Slovence na Koroškem ni več prostor. Kdor pa se ne šteje za Slovenca, ne sme več nikjer uporabljati slovenskega jezika.«

»Z vso iskrenostjo mi je žal, da nisem mogel ločiti čustev predanega ljubitelja nogometa od racionalnega in odgovornega javnega uslužbenca ter politika, ki drugače skrbi za mirno in prijateljsko sodelovanje med vsemi narodi v Evropski uniji.«

»Na žalost mi način vodenja tekme, skupaj z vsemi neprimernimi kretnjami in posmehovanjem, ki jo je vodil nogometni sodnik Damir Skomina, po sami tekmi ni dovolil, da bi se počutil tako.«

»Trenutno je 583 ljudi, ki menijo, da so bili vaši nesramni komentarji proti Slovencem dobra ideja.«

»Naše korenine so v tej zemlji globoko zasidrane. In iz njih črpamo moč, voljo in predvsem željo, da bi na tem koščku zemlje ohranjali slovensko besedo in slovensko kulturo naših nonotov.«

»Nekaj časa slede tržaški Slovenci modri taktiki, da se izogibajo hrupnim slavnostim, kakoršne so navadno dovajale do spopadov z Italijani, in se Slovenci zadovoljujejo z zavestjo, da že z obstankom Narodnega doma dovolj dokumentirajo svoje bivanje v Trstu.«

»Vedela sta, da gori Narodni dom in da ni prav, da so ga hudobni fašisti zažgali, a nista vedela, zakaj so prišli vojaki iz vojašnice na Oberdankovem trgu in stojijo in gledajo.«

»Saj, z zidka na ulici Romagna so jih večkrat opazovali, vojake, kako preskakujejo jarke in plezajo po lesenem zidu; a zakaj so zdaj vsi prišli gledat, kako žrejo plameni hišo, ki je tako lepa in visoka?«

»Zakaj gasilci ne smejo gasiti? Zakaj vojaki mirno gledajo črne može, ki odrivajo gasilce, ko ti razpnejo platno in nekdo z okna pade nanj in potem visoko odskoči kakor Branko, ko se vrže na vzmeti mamine postelje?«

»12. 6. – Ne miru ne odpuščanja za Titove teroriste in zločince«

»Slovenci in Italijani smo v tem prostoru poklicani, da skupno sobivamo in sodelujemo.«

»Da so ukrepi prestrogi, ocenjuje 39 odstotkov vprašanih.«

»Velika večina anketirancev odobrava odpiranja lokalov in storitev, toda k uporabi pristopajo precej zadržano.«

»Slaba tretjina odprtja prav tako odobrava, a ima pri tem občutek, da se stvari odpirajo brez pravega načrta.«

»Da bi to lahko vodilo k drugemu valu okužb in da zato temu nasprotujejo, pravijo le trije odstotki vprašanih.«

»Zavedamo se, da je pomembno, da se rojaki, ki slovenščine še ne znajo, čim prej naučijo jezika, tudi zaradi zaposlitve.«

»Ljubljansko letališče se je zaprlo, bilo nas je strah, da bomo obstale na katerem od letališč, zato smo se najprej odločile, da ostanemo v Braziliji. A ponoči me je zajela panika...«

»Pri organizaciji jim je pomagala Milenina hči Urška. Kot pripoveduje, se je vse skupaj zapletlo 16. marca...«

»Dokler imaš hrano, pijačo in stanovanje, ni panike, ko pa je to postavljeno pod vprašaj...«

»Se lahko slišimo pozneje? Ravno nekoga rešujem in dokler ne bo na letalu, vas ne morem poklicati nazaj...«

»Da se nekaj dogaja, smo začeli slutiti okoli 20. februarja. Ko se je o novem koronavirusu začelo nekoliko več govoriti...«

»Slovenci se od drugih južnoslovanskih narodov ločijo po tem, da je njihova identiteta najmanj vezana na jasno izražen politični, zgodovinski ali religiozni projekt.«

»A Slovenci so kljub temu postali del skupne fronte v boju južnih Slovanov za neodvisnost in so prispevali svoj delež k nastanku južnoslovanskega slovanofilstva, kar je pravzaprav tudi najbolj samobitna plat slovenske identitete.«

»Ne preseneča, da je bil Hribar učitelj in prijatelj dveh drugih slovenskih filozofov, ki simbolično utelešata dve plati slovenske identitete: Gorazda Kocijančiča, predstavnika globinske, specifično slovansko-grške krščanske metafizike, in Slavoja Žižka, predstavnika francoskega, v svoji celoti precej nihilističnega postmodernizma.«

»Ker je to pač usoda Slovencev ...«

»In kot sklene Aleksander Dugin, je prav v tem 'tragičnost evropeizacije Slovencev, ki so bolje kot drugi narodi Vzhodne Evrope vedeli, kam se v resnici integrirajo: v brezno in v še en model liberalno-kapitalističnega totalitarizma.'«