»Priča smo vrnitvi politike moči in sfer vpliva. Mednarodne institucije, ki so si od ustanovitve ZN prizadevale za ohranjanje miru, varnosti in blaginje, dramatično izgubljajo svoj pomen in vpliv. Vrača se protekcionizem. Število oboroženih spopadov pa se povečuje.«
»Rekel bom le naslednje, če bo zaradi geopolitičnih razmer prišlo do tega, da bo v ta prostor znova intenzivno silila Rusija, Turčija zaradi, recimo, zaščite bošnjaške skupnosti in Kitajska kapitalsko, potem se lahko zgodi, da EU čez čas ne bo imel več kam iti.«
»Na konferenci je bilo opaziti ogromne razlike v pogledih na nekatera bistvena vprašanja glede območja Zahodnega Balkana. Zlasti pa me je presenetila sprememba, da je danes več vere v širitveni proces v Evropski uniji kot pa v državah Zahodnega Balkana.«
»Številni tudi ne verjamejo, da bodo tako EU kot države tega območja do leta 2030 pripravljeni na širitev. Te ovire pa bo treba premostiti.«
»To bi pomenilo, da se po 20 letih končno tudi za Zahodni Balkan določi nekakšen prelomni datum, ki bi dvignil energijo za izpeljevanje potrebnih reform, katerih izvajanje zdaj marsikje zaostaja.«
»Današnja odločitev Evropske komisije vzbuja veliko upanje, da bo na decembrskem zasedanju Sveta EU-ja Bosna in Hercegovina dobila status kandidatke, kar je po mnenju predsednika Pahorja prelomno iz dveh razlogov – prvič, ker se s tem dejansko začenja evropska perspektiva Bosne in Hercegovine, in drugič, ker je to velikega pomena za mir in stabilnost na Zahodnem Balkanu.«
»Če imamo prav, da v novonastajajoči ruski vplivni sferi ni prostora za države, ki se potegujejo za članstvo v EU-ju in Natu, potem se zdi, da bo Zahodni Balkan v novi geopolitični delitvi del Zahodnega sveta. Toda to je odvisno tako od Bruslja kot od držav na Zahodnem Balkanu.«
»V tem smislu se mi zdi bistvena Bosna in Hercegovina. Poskušam storiti vse, kar je v moji moči, da bi prepričal EU in Zahod, da se jo po hitri poti sprejme v EU, če je le mogoče, pa tudi v Nato.«
»Zato smo (voditelji Zahodnega Balkana) tudi podprli odločitev EU-ja, da dobita Ukrajina in Moldavija status kandidatke za članstvo, saj je ključno, da pokažemo, da se širitev nadaljuje.«
»Kolikor smo lahko do neke mere zaskrbljeni zaradi posledic, ki jih ima vojna v Ukrajini na geopolitični položaj v regiji, toliko moramo zdaj kot odgovorni voditelji storiti, da pravzaprav damo drugačno, evropsko, evroatlantsko perspektivo tej regiji. Te možnosti so.«