»Arheobotanične analize, ki jih je opravila Tjaša Tolar, so pokazale na pestro poljedelsko dejavnost naselbine v zgodnji bakreni dobi. Gojili so vsaj tri poljščine, in sicer eno- in dvozrno pšenico ter ječmen. Bronastodobni vzorci so prav tako pomembni zaradi najzgodnejših dokazov poljedelstva. Poleg pšenice in ječmena so pridelovali še proso.«
»Za zdaj je proso z Javornika najstarejše znano v Sloveniji. Vedeti pa moramo, da v preteklosti vzorcev na arheoloških najdiščih niso povsod jemali oz. ne tako pogosto kot danes.«
»Gre za najstarejšo znano poselitev na Koroškem, ki torej sega v zgodnjo bakreno dobo, nekje od 4300 do 3900 pred našim štetjem, ko so nosilci lasinjske kulture na javorniški terasi ustanovili naselje.«
»Meč in grobišče je še treba preučiti, da bodo lahko naši arheologi to najdbo natančneje klasificirali. A že zdaj lahko rečemo: stanje ohranjenosti je izjemno! Najdbe, kot je ta, so zelo redke.«
»Lahko bi šlo za aboriginski pokop, ampak zaradi lastnosti arheološkega najdišča moramo upoštevati možnost, da je grobišče iz obdobja po rekonkvisti, torej iz 16., 17. ali 18. stoletja.«
»Takšnega v Italiji še nismo videli. Primerjamo ga lahko le z vrsto kočij, najdenih pred 15 leti v grobnici v Trakiji v severni Grčiji, na meji z Bolgarijo.«
»Na pamet mi je padlo cel kup vprašanj. Kdo je bila oseba, ki je ta predmet naredila? Je bilo to orodje, ki je prehajalo iz generacije v generacijo, od matere k hčerki ali pa od očeta k sinu?«
»Ljudje v neolitiku so živeli zelo povezani z naravo, jame pa so jim služile kot zatočišča, pa tudi verjetno svetišča oziroma prostori rituala.«
»Najdbi namreč kažeta, da prazgodovinske risbe pri nas so, da jih je veliko več, kot smo arheologi domnevali, obenem pa sta nam pokazali, da jih moramo iskati v jamah, ki so bile seveda nekoč obljudene in ki niso zapolnjene z mlajšimi sedimenti.«