»Cilj tega poročila je spodbuditi razmišljanje, kako doseči integracijo in tako preprečiti, da bi izgubili celotno generacijo.«
»Če si mlad in tako razmišljaš, če se sistema dotakneš v globino, si lahko deležen policijskih groženj. Lahko te aretirajo, ne dajo ti delovnega dovoljenja. Prideš na črno listo, ne dajo ti potnega lista. Ni nujno, da te dajo v zapor, lahko se zgodi. A je tako nadlegovanje zanje koristnejše. A brez dela, brez potnega lista je kot v kletki. To ni svoboda.«
»Policija te ustavi, ker si nezakonito prečkal mejo. Ne vedo, kdo si. Morda si tihotapec, morda kriminalec. Ne poznajo te, nisi ne Slovenec ne Hrvat, prideš iz druge države. Če si policist in rečeš nekomu, naj se ustavi, ta pa se ne ustavi, moraš nekaj narediti.«
»Ne spodbujam nikogar, naj gre v Evropo. To je moje življenje. A vsakemu prebežniku bi dal nasvet. Ne vznemirjaj lokalnega prebivalstva, ne hodi v njihove hiše. Ko prečkaš mejo, pojdi na najbližjo policijsko postajo in zaprosi za azil.«
»Trenutno ljudje na otokih ne potrebujejo novega vrha niti še enega dogovora o sodelovanju. Zdaj je nujno potrebno, da politični voditelji prenehajo gledati stran in končno uresničijo ukrepe, ki se jih vsi zavedajo, a se jih nihče ne zdi pripravljen sprejeti.«
»Pa ne le to. Menim, da bi morali v prihodnosti več pozornosti in sredstev nameniti drugim državam, kot sta Jordanija in Libanon.«
»Tisti, ki smo stanovali takoj za mejo, smo poznali vsako stezico. Na planini tik ob meji smo pasli živino, izkušen pastir mi je dejal, da so straže postavljene na 300 metrov, najlažje pa si se izmuznil mimo pri stražarnici, pri kateri se je ravno menjavala straža.«