Ključna beseda: domovi za starejše

»Zakaj je v nekateri domovih dobro, v drugih pa ne − ker ni nadzora.«

»Zaposleni v domovih za starejše in posebnih zavodih si zaslužijo primerno plačilo, saj opravljajo zahtevno in odgovorno delo.«

»Tudi tokratni dvig minimalne plače razkriva nepravičnost slovenskega sistema, saj se bodo stroški višjih plač oskrbnega osebja preprosto prevalili na pleča naših stanovalcev, njihovih svojcev in občin.«

»Moraš imeti to izkušnjo, da razumeš, zakaj je treba te ljudi zaklepati.«

»Čeprav je premalo kadra, je treba s temi ljudmi človeško ravnati.«

»Seveda je treba poskrbeti za varnost – to je absolutno na prvem mestu.«

»Takoj ko prideš v dom, vidiš, ali so direktorji zelo zagnani, sodobni.«

»To ni humano, to je protipravni odvzem pravice do prostega gibanja.«

»Na primer ne bomo naredili dodatnih treh tušev v stari stavbi, ki bi bili nujno potrebni, da bi se stanovalci lahko sami stuširali, ne bomo zamenjali v pritličju jaškov, ki so dotrajani.«

»Če ga država ne zmore poiskati, more ljudem in njihovim svojcem povedati, žal, ostali ste na svojem.«

»To čakanje je skrajno sprevrženo in neprimerno, to se mora nehati.«

»V poletnem času so razmere v večini domov za starejše glede oskrbe še slabše kot sicer.«

»Vedno več bolnih sprejemamo, vedno manj je samostojnih, mobilnih...«

»Prostovoljci so sicer prisotni tudi v slovenskih domovih, vendar običajno le za kratek čas...«

»Vsak starejši, ki se bo odločil za prostovoljstvo v domu, bo ta dom spoznal od znotraj...«

»Pri zahtevi za sprejetje ustreznih kadrovskih normativov in standardov ne bomo popuščali.«

»Zagotovila je, da bodo zahtevali 'pravi kader na pravih mestih'.«

»V letu 2017 za gradnjo novih domov ni bilo namenjenih nič sredstev.«

»Bojim se dne, ko bomo rekli, danes še pridemo jutri nas pa ni.«

»Starejši v Sloveniji dostopajo do številnih pravic, s temi pravicami pa si lahko pomagajo takrat, ko ne morejo več v celoti poskrbeti zase.«

»Ko smo spreminjali koncept dela, je bilo težko za vse nas. Prvo vprašanje, s katerim se soočamo zaposleni v domovih, je vprašanje varnosti, kar najlažje zagotoviš z zaprtim oddelkom. Toda to ni tisto, kar bi si želeli za naše starše ali zase. Zato smo v okviru projekta celostne oskrbe osebe z demenco razvijali ozaveščanje vseh zaposlenih, sprva ožje delovne skupine, da smo se otresli tega strahu, da smo začeli na neki način sobivati z oskrbovanci. Ni bilo lahko. Tveganje je, strah je, toda višji cilj, to je kakovost življenja, je prevladoval.«

»Kako se pogovarjati z dementno osebo, kako jo pomiriti, če se razburi? Ena od oskrbovank tako nenehno govori isto zgodbo, kar bi nepoučenega človeka lahko hitro iztirilo, a kot v filmu poudari sočutni negovalec, je zanje zelo pomembno, da jim prisluhnemo, da jih ne utrujamo z vprašanji, kaj se je zgodilo pretekli teden, saj tega spomina nimajo, zelo dobro pa vedo, kaj se je recimo zgodilo pred 50 leti. 'Velikokrat ne najdejo besed, zato je pomembno, da govorijo zgodbo, ki jo poznajo, tudi zaradi tega, ker so suvereni pri samih besedah.'«

»Osebe z demenco so samo na začetku bolezni še delno samostojne, potem pa vedno manj, in so potem vedno bolj odvisne od pomoči drugih. Največ ljudi z demenco pa živi doma in v zadnjem času se osredotočamo nanje: da bi se zanje izboljšala kakovost življenja.«

»Zadnje leto se je oskrba omejila na zagotavljanje varnosti in zadovoljevanje osnovnih potreb. Že slednje je pri takem človeku pravi projekt. Ko oče ni več našel vhoda v podstreho, je bil prelomen trenutek, ko smo resno začeli razmišljati, da bo treba nekaj narediti.«

»Da odgovorno pristopijo k določitvi cene in pri tem upoštevajo izkazane prihodke in odhodke.«

»Če veljavne cene ne omogočajo kritja načrtovanih stroškov storitve oz. ustrezno uskladijo tiste elemente cene.«