»Ne morem si predstavljati, da Nemčija ne bi bila vodilna na področju skupne varnosti Evrope, pa tudi Poljske. Poljska kot ena največjih žrtev druge svetovne vojne in Nemčija kot povzročiteljica tega uničenja, te tragedije, morata danes kot svobodna, demokratična, evropska naroda skupaj učinkovito zagotavljati varnost Evrope.«
»Poleg tega je bil zaukazan molk. In če je kdo prekršil ta molk, je tudi sam stopil na pot pomorjenih. Veliko, zelo veliko otrok ni smelo izvedeti, kje so njihovi očetje, kje so njihovi strici, ali njihovi starejši bratje, ali sestre.«
»A tri tisoč kubičnih metrov skal, ki so prekrile pometane v brezno, je bilo premalo, da bi storilci mirno živeli in mirno spali. Ves mehanizem zastraševanja in prisilnega molka ni mogel opravičiti zločina. Zato je bilo treba vse tisoče in tisoče pomorjenih oblatiti še kot narodne izdajalce.«
»Danes ljudje kaj hitro podležejo skušnjavi, da bi se obrnili stran in rekli: 'Že veliko časa je minilo, treba je gledati naprej.' Za božjo voljo, pravi papež, nikar. Brez spomina ne moremo naprej, brez celovitega in čistega spomina ni rasti. Spodbujeni smo, naj ne bežimo pred resnico, kajti prej ali slej nas bo ujela.«
»Šele ko bomo za pomorjene našli primerno pokopno mesto, in skupaj z večino sem prepričan, da je to na ljubljanskih Žalah, toliko časa jih naš narod ne bo sprejel v svojo sredo. Takrat bomo dejansko stopili na pot sprave in prihodnosti, ko jih bomo kot narod sprejeli v svojo sredo. Bog daj, da bi bili to sposobni in pripravljeni storiti. Potem bodo to in vsa druga podobna mesta po Slovenji postali kraji spomina, molitve in odpuščanja.«
»To so neizmerna ljubezen do domovine, neizmeren pogum in celo žrtvovanje lastnega življenja, kajti pogum ni odsotnost strahu, pogum je premagati strah in se podati na negotovo pot, kjer ni zagotovljene možnosti, da boš zmagal.«
»Nihče nima pravice reči, da se narodi nimajo pravice boriti za svoj obstoj, zlasti pa ne mi Slovenci, ki moramo vedno zagovarjati zlasti majhne narode, da uresničijo svoje sanje in da živijo tako, kot je njihova volja.«
»Na slovenskih tleh je v času druge svetovne vojne padlo 720 zavezniških letal, slovenski partizani pa so rešili več kot 800 zavezniških letalcev in vojnih ujetnikov. Razstava govori o junaških zgodbah malih ljudi, ki so pomagali zavezniškim letalcem v težkih trenutkih druge svetovne vojne.«
»V okviru sodelovanja želimo obiskovalcem, še posebej mlajšim generacijam, ponuditi celovit spomin na vse dele naše polpretekle zgodovine, ki so na različne načine tlakovali pot slovenskemu narodu do lastne države.«