»Skoraj nikdar se nisem družil z drugimi dečki … imel sem doma dovolj igrač, ki mi jih je naredil oče; bil sem čudno sanjav otrok in sem pogosto hodil s trdo zaprtimi očmi, da so navsezadnje mislili, da slabo vidim, čeprav je bil pri meni ravno ta čut posebno dobro razvit.«
»Takrat me osebno ni niti malo zanimala moda, po navadi sem nosila kavbojke in svojo najljubšo zeleno majico. Ampak Cher sem razumela kot izjemno samozavestno dekle, ki premore globoko, zdravo ljubezen do same sebe.«
»Z globoko žalostjo se spominjamo 52 nedolžnih ljudi, ki so bili ubiti v nesmiselnem zlobnem dejanju, in trajne žalosti njihovih bližnjih. Ob tem se moramo spomniti tudi neštetih zgodb o izjemnem pogumu in sočutju, ki so izšle iz teme tistega dne. Nesebični pogum naših reševalnih služb, prevoznikov in sodržavljanov, ki so hiteli naproti nevarnosti, da bi pomagali neznancem, nas spominja na najboljše, kar premore človeštvo, ko se spoprijema z najhujšim.«
»To je dokaz, da gre za odporen narod, ki se je prilagodil težavam, ki so bile strašne. Moram pa povedati, da je to najbrž ena zadnjih proslav, ki jih lahko naredimo s tako starimi udeleženci. Sem vesel, da nas je vendarle še toliko živih, ki lahko povemo, kako je to potekalo.«