»Ko sem bil star deset let, je bilo to tudi moje življenje. Ko sem slišal Hind, me je njen glas vrnil naravnost v otroštvo. Počutil sem se, kot da sem tisočkrat umrl. To ni bilo igranje, to je bilo moje življenje.«
»Ne morem sprejeti sveta, v katerem otrok prosi za pomoč, a nihče ne pride. Ta bolečina, ta neuspeh pripada vsem nam. Ta zgodba ne govori samo o Gazi, govori o univerzalni žalosti.«
»Najzanimivejši so bili obiski, ko filmi niso ravno tako hitro prihajali k nam. To so bile dolge vrste tukaj po parkirišču. Na žalost se je po navadi zgodilo, da ko si prišel na vrsto, so ti povedali, da je kart zmanjkalo. Potem je bilo malo joka, pa si čakal, kdaj bo nova predstava. Sicer pa je naš kino še vedno nek čar za Ptujčane. Radi gremo pogledat kak film.«