»preklopili na alternativno oskrbo z električno energijo, kar nam omogoča, da v normalnih razmerah vzdržujemo za danes načrtovane dogodke in projekcije, vključno s sklepno slovesnostjo«
»Moje filme vedno navdihuje okolje, v katerem se znajdem. Pred tem nisem bil nikoli v zaporu, moje okolje je bila le običajna družba. Tisto, kar sem videl, me je inspiriralo, torej vsakodnevno življenje povsem običajnih ljudi. Ko pa sem postal zapornik, se je bilo nemogoče izogniti vplivu tistega, kar sem doživel in videl.«
»Filmu sem dodajala občutek postindustrijske družbe, metalnosti in grobosti. Zame je to način, da izrazim, kako se je v družbo zajedel strah, ki je vse razgradil. Ljudi je pustil v njihovi osamljenosti. In seveda vemo, da ima strah moč, da ljudi takoj obrne drugega proti drugemu.«
»Ko smo prvič prišli v Motovun, je bilo to majhno, zaspano mestece, kjer ni bilo poleti nikogar razen domačinov. V zadnjih 25 letih festivala smo doživeli veliko prekrasnih projekcij, lepih dni in noči – na ta čas imam lepe spomine. V zadnjih letih pa je Motovun postajal vedno bolj turističen, domačini so se z dušo in srcem predali turizmu, tako da za naš festival tam ni bilo več prostora.«