»Na izdatkovni strani je k ekspanzivni fiskalni politiki prispevala predvsem nadaljnja krepitev investicijske dejavnosti, financirana izključno z domačimi sredstvi.«
»Okrepila se je tudi rast domače tekoče porabe sektorja država, ki bi morala biti vsaj v delu, ki se ni nanašal na blaženje posledic visoke inflacije, glede na preostala javnofinančna gibanja nižja.«
»Neustrezno ekspanzivno naravnanost fiskalne politike v lanskem letu po pojasnilih sveta potrjujejo indikativne kvantitativne ocene, po katerih lani ni bila spoštovana večina fiskalnih pravil.«
»Če zadeve ne bodo potekale po predvidenem scenariju, se bo javni dolg že v od treh do štirih letih začel skokovito povečevati.«
»Slovenija je, kar se tiče dolgoročne vzdržnosti dolga, visoko tvegana država, ravno zaradi predvidenih naraščajočih stroškov staranja.«
»Po štirih letih odsotnosti se vračajo fiskalna pravila, zato bo smer fiskalne politike zaznamovalo postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja, ki bo hkrati omogočalo ustrezno podporo gospodarski rasti.«
»Po velikih javnofinančnih izdatkih, ki so jih zahtevale intervencije zaradi epidemije, draginje in vojne v Ukrajini, vstopamo v obdobje, ko bo treba znova konsolidirati javne finance.«
»Ob tem projekcije osnutka programa stabilnosti za leto 2023 ocenjujemo kot pretežno realistične oziroma glede na napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj skladne z načelom previdnosti. Takšen pristop je ustrezen ob nadaljevanju visoke negotovosti in številnih tveganj.«
»Rast tekoče porabe naj bi bila sicer v povprečju obdobja projekcij več kot dvakrat višja kot v obdobju pred epidemijo, kar je predvsem odraz visoke inflacije, a bo njen delež v BDP-ju razmeroma konstanten in ne bo pomembno vplival na spremembo salda.«
»Fiskalna politika bi morala čim prej nasloviti vzdržnost sistemov socialnega varstva, brzdati rast tekoče porabe in s tem zagotavljati vzdržnost dolga, s sistemskimi ukrepi pa skrbeti za ustrezno naslavljanje razvojnih izzivov.«
»Že osnovni scenarij osnutka programa stabilnosti za leto 2023, sploh pa z njim povezana tveganja, kažejo na potrebo po izvedbi reform, ki bi zagotavljale dolgoročno vzdržnost javnih financ. Za te bi moral biti določen primeren in postopni vrstni red uvajanja, podprt z verodostojnimi ocenami njihovih javnofinančnih in makroekonomskih učinkov.«
»Ker lahko posledice šokov pomembno omejijo prihodnji manevrski prostor za delovanje fiskalne politike, bi morala biti tudi obdobja, v katerih pride do njih, nujno vključena v naknadne analize odstopanj napovedi.«
»Prav uveljavljanje izjemnih okoliščin v letih 2020 in 2021 je po mnenju fiskalnega sveta spremljalo manj transparentno in manj verodostojno javnofinančno načrtovanje v delu, ki ne zajema neposrednega učinka ukrepov za blaženje posledic epidemije.«
»Obseg ukrepov za omilitev njenih posledic je bil znova izdaten, a se je predvsem zaradi izrazitega odboja gospodarske dejavnosti in s tem ciklično pogojene visoke rasti prihodkov primanjkljaj sektorja država znižal.«
»Zmanjšanje je bilo predvsem posledica visoke rasti prihodkov, zlasti davčnih in od socialnih prispevkov v povezavi z rastjo domačega povpraševanja in izboljšanja razmer na trgu dela.«