Ključna beseda: fiskalna politika

»Ključno je zadržati visoko aktivnost gospodarstva in domače porabe, zato bi morali vlado pozvati, naj ne uvaja novih davčnih obremenitev.«

»Oceno fiskalnega sveta mora vsaka vlada jemati zelo resno.«

»Prebivalstvo se stara, dolgotrajna oskrba je nujno potrebna, nujno pa je tudi oceniti, od kod se bo to financiralo.«

»Strukturne reforme lahko prinašajo tudi dodatna bremena, o tem je za zdaj prezgodaj govoriti.«

»Z zamudo se je seznanila z makroekonomskimi napovedmi UMAR-ja, ki so se v dolgoročni primerjavi izkazale kot skladne z načeloma natančnosti in nepristranosti. S tem je med drugim fiskalnemu svetu otežila celovito analizo proračunskih projekcij v okviru kratkih zakonskih rokov.«

»Skladno z zakonodajo pričakujemo, da bomo zahtevo za pripravo tovrstne ocene prejeli od vlade in jo predstavili pred pripravo jesenskih proračunskih dokumentov.«

»Razmeroma ugodno stanje javnih financ, doseženo pred epidemijo, v srednjeročnem obdobju ne bo v celoti obnovljeno predvsem zaradi sprejetih diskrecijskih strukturnih ukrepov, ki v času od začetka uveljavitve izjemnih okoliščin niso bili neposredno povezani z omejevanjem posledic epidemije.«

»Ta prostor bi bil še manjši v primeru realizacije mnogih trenutno zaznanih negativnih tveganj in posledično počasnejše gospodarske rasti ob hkratnem upoštevanju pričakovanega zaostrovanja denarne politike.«

»Realizacija namreč nakazuje, da bi lahko vlada skladno z ustaljenimi postopki sprejela zgolj rebalans proračuna za leto 2021.«

»S tem se povečujejo tveganja za strukturno slabšanje javnih financ, ki so se deloma že realizirala s sprejetjem nekaterih ukrepov po potrjenih spremembah proračuna za leto 2022.«

»Ob zaključku političnega cikla ne bo prišlo do nadaljnjega sprejemanja ukrepov, ki bi manjšali manevrski prostor fiskalne politike v prihodnjih letih, in da bo dejanski primanjkljaj v letu 2022 manjši od projekcij v sprejetem proračunu.«

»Obstoj takšnih okoliščin pa predvsem ne sme biti izkoriščen za sprejemanje ukrepov, ki odražajo zaključno fazo političnega cikla.«

»Fiskalni svet ocenjuje, da bi lahko v Sloveniji prekomerna podpora fiskalne politike gospodarski rasti z znatnimi primanjkljaji v naslednjih letih povzročila ustvarjanje makroekonomskih neravnotežij.«

»To velja tudi za Slovenijo, kjer se je bruto dolg sektorja država med krizo v primerjavi z ostalimi državami EU-ja nadpovprečno povišal.«

»Opozorilo je na mestu, ker v ugodnih gospodarskih časih fiskalna politika praviloma ne zagotovi ustreznega znižanja dolga oz. ne ustvari fiskalnega prostora, ki bi tudi brez podpore denarne politike ‒ kot v trenutni krizi ‒ zagotavljal dostop do trgov ter omogočal ustrezno obsežno in aktivno proticiklično politiko v recesiji.«

»Trenutno ugodna razlika med obrestnimi merami in rastjo gospodarske aktivnosti lahko poleg tega zamegli nastajanje neravnotežij, njeno hitro spremembo pa običajno spremlja visoko povišanje dolga sektorja država.«

»Toliko EU-sredstev Slovenija nikoli do zdaj ni imela na razpolago in jih verjetno tudi nikoli več ne bo imela.«

»V tem vprašanju je dejansko združenih več vprašanj, zato bom šel po korakih.«

»Če malo pretiravamo, smo na poti v bančni sistem Sovjetske zveze?«

»Tudi v letu 2019 ni bila v celoti izkoriščena priložnost za ustvarjanje manevrskega prostora za proticiklično delovanje v manj ugodnih makroekonomskih razmerah in ustrezno okrepitev dolgoročne vzdržnosti dolga države.«

»Od takrat pa države, ki imajo proračunski prostor, niso vložile potrebnega napora.«

»Države s kroničnimi proračunskimi presežki, kot sta Nizozemska, Nemčija in še nekaj držav po svetu, bi morale razvezati mošnjiček in s tem pomagati k preseganju trenutnih neravnovesij.«

»Delimo si valuto, ne pa tudi pomembnejšega dela proračunskih politik.«

»Ob nekaj spodbudnih Trumpovih besedah o razpletu carinske vojne«