»To, kar dela slovensko šolo gorništva posebno, je dejstvo, da smo imeli naravovarstvene vsebine že v prvem gorniškem učbeniku Na planine, ki ga je leta 1921 izdal Josip Kunaver in v njem eno od poglavij namenil prirodi.«
»Večina jih ostaja skritih, povezane pa so predvsem z apnenčastim površjem in s kraškim pronicanjem podzemnih voda. Največji problem so planinske koče, zlasti z njimi povezano čiščenje odpadnih voda, pa tudi hrup, povezan z oskrbovanjem – marsikje namreč delujejo generatorji – poleg tega pa množični obisk, ki vpliva tudi na javni promet in mobilnost v dolinah.«
»Pri tihotapljenju se je združilo gorniško delovanje, da sem v gorah lahko bil v zahtevnih razmerah, moje kljubovanje državnim in drugim omejitvam in še praktični vidik: če sem potreboval opremo, ki jo pri nas ni bilo mogoče dobiti, je bila to edina pot.«
»Če boš imel res primeren odnos do sveta, v katerega se podajaš, če se boš zavedal odgovornosti do sebe in družine, potem bo vse ostalo posledica tega: da se boš dobro pripravil, da boš imel dobro opremo, da ne boš rinil z glavo skozi zid.«
»Kdor ni izkušen, kdor ne pozna nevarnosti ture in kdor nima opreme, ali pa je ne zna uporabljati, naj se ne loteva težkih tur ali pa naj angažira licenciranega gorskega vodnika. Razmere so ponekod že zimske in zahtevajo uporabo alpinistične opreme ter določenih znanj in izkušenj.«