Ključna beseda: holokavst

»Spomin je dolžnost. Dolžnost, da zagotovimo, da 'nikoli več' ne bo le prazna obljuba.«

»Ta zgodba o eni žrtvi holokavsta je posvečena vsaki od šestih milijonov žrtev, za katerimi žalujemo še danes.«

»Nikoli ne smemo pozabiti in moramo ukrepati. Naša generacija je zadnja, ki ima privilegij, da pozna preživele holokavsta in iz prve roke sliši njihove zgodbe.«

»Spomin je dolžnost. Dolžnost, da zagotovimo, da 'nikoli več' ne bo le prazna obljuba.«

»Ta zgodba o eni žrtvi holokavsta je posvečena vsaki od šestih milijonov žrtev, za katerimi žalujemo še danes.«

»Ti vojaki so bili navajeni videti marsikaj grozljivega, bili so veterani, a česa takega si niso mogli predstavljati.«

»Ne samo za največje, tudi za najbolj grozljivo po množičnem uničevanju ljudi, katerih število presega vsa ostala taborišča.«

»Tu je bila 'tovarna smrti' v pravem pomenu te besede.«

»Tu se je smrt utrudila do smrti in uresničil biblijski pekel.«

»Slovenci niso vedeli za Auschwitz, dokler se tam niso znašli.«

»Zaradi krikov mater so se prebudili otroci, nastal je strašni jok.«

»To je bil po mojih ugotovitvah najbolj krvavi dan v Auschwitzu.«

»V baraki so nas pričakali in rekli: 'A, vi ste tukaj, smo mislili, da ste se že pokadili skozi dimnik.'«

»… morda je nesmrtnost to, da se najrazličnejše vrste še naprej po svoje razvijajo.«

»Zdaj je čas in čas je zdaj.«

»morda je nesmrtnost to, da se najrazličnejše vrste še naprej po svoje razvijajo.«

»Toda kaj bi on brez vsega tega, brez vseprežemajoče bolečine? V njej so skriti spomini na očeta, mamo, Elijo. Ta bolečina je on sam, brez te bolečine on, Albert Weiss, ne obstaja. Niti vsi njegovi najdražji.«

»Človek mora sam iz sebe in sam za sebe hoteti dobro in omejevati zlo. Brž ko se preveč spoji z zgodovino, ga zgodovina zasužnji. In njena sužnost je hujša od prve.«

»Pozabiti bom sposoben, ko bom mrtev.«

»Če seštejemo številke, za katere zagotovo vemo, da gre za Sinte in Rome, lahko govorimo o 110. 000 do 120. 000 smrtih.«

»Lačna nisem bila le, ko sem konjem ukradla hrano. Hranili so jih bolje kot nas.«

»Če bi vedeli, da sem Rominja, ne bi bili tako prijazni do mene.«

»Najpogosteje storili vse, da bi preživeli ostali brez odškodnine.«

»Pozabiti bom sposoben, ko bom mrtev.«

»za izjemen osebni prispevek k slovenski in evropski zgodovinski zavesti o holokavstu iz avtentične perspektive preživelega ter za dragocen prispevek k ohranjanju spomina na zgodovino in usodo slovenskih Judov«

»Tako smo samo še s pomočjo spominov Erike, Sobočanke, ki je bila kot trinajstletnica deportirana v Auschwitz, pozno, a vseeno ne prepozno pred pozabo rešili imena, obraze, dogodke in usode mnogih predvojnih prekmurskih Judov.«

»Dolgoletna srečanja z njo so mi v tem pogledu dala zanesljive in številne podatke.«

»Če človek preživi to, kar je preživela Erika, mu ne more nihče zameriti, da o tem ne želi govoriti.«

»In prav to, da se je treba oglasiti tudi takrat, ko besede ne bodo prijetne in bi bilo ugodneje biti tiho, je vsaj zame izjemno močno sporočilo tudi za današnji čas in za prihodnost.«

»Na naslovnici te številke bo najbolj pozitivna oseba, kar jih poznam.«