»V servisni cevi predora Lokev se je dnevno na enem čelu izkopalo približno pet metrov kalote predora. Ker je izkop predora potekal iz dveh smeri, govorimo torej o 10 metrih kalote predora na dan. V servisni cevi predora Beka pa se je pred kratkim naletelo na večji kraški pojav, ki je zadnji mesec upočasnil napredke pri gradnji. Povsem naključno se je zdaj mesto preboja zgodilo v kraški jami, ki je tudi najdaljša kraška jama, ki je bila odkrita in je dolga kar 600 metrov. Trenutno poteka sanacija kraške jame.«
»Vsi predori na trasi drugega tira so se gradili po novi avstrijski metodi (NATM). Gre za ciklično metodo, za katero je značilno, da se v kratkem razmiku izkoplje del predora v dolžini, ki je odvisna od geotehničnih razmer, in se neposredno po izkopu podgradi s podpornimi elementi, ki jih tvorijo predvsem brizgani beton, sidra in podporni lok.«
»S prebojem šestega predora v dolžini 6714 metrov smo vse bližje dnevu, ko se bo železniška razdalja na odseku Divača–Koper iz sedanjih 44 zmanjšala na 27 kilometrov, skrajšal se bo potovalni čas, bistveno povečana pa bo prepustna zmogljivost vlakov. Kljub kompleksnosti in zahtevnosti gradnje celotnega projekta ostajamo v zadani časovnici in potrjenih finančnih okvirih, na kar sem izjemno ponosna.«
»Preboj najdaljšega železniškega predora ni samo inženirski dosežek, pač je tudi dokaz, kaj lahko dosežemo, ko združimo moči ter delamo z jasno vizijo in namenom.«
