»V javnosti je bilo v zadnjih desetletjih veliko polemik, tudi ostre retorike, zakaj se osem desetletij po koncu druge svetovne vojne še vedno ukvarjamo s preteklostjo. Drži, preteklost je lahko tudi breme, vendar si mi, ki živimo danes in tukaj, ne moremo privoščiti razkošja pozabe. Morda bo spominjanje preteklosti človeški rod nekoč vendarle pripeljalo do tiste točke razuma, da v prihodnosti ne bomo ponavljali tovrstnih zločinov.«
»Da se vladajoča politična levica s pobitimi igra neiskreno igro: govorijo o začasni lokaciji, tako rekoč pa bo, potem ko bodo pokojni enkrat preneseni iz Kočevja v loško kostnico, pokop zanje končan.«
»Dejstvo, da zdaj samovoljno, brez soglasja svojcev pobitih, združenih v Novi Slovenski zavezi, in v konfliktu z vladno komisijo za grobišča premikajo ostanke pobitih nekam, kjer bodo umaknjeni od javnosti še naprej nepokopani, nakazuje, da pobitih v resnici nočejo dostojno pokopati.«
»Vsakdo od teh ljudi je bil nekomu mož, oče, brat, in to je treba spoštovati in razumeti. Čas je, da na spoštljiv in dostojen način zapremo boleče obdobje naše zgodovine.«
»Vsakdo od nas ima pravico do spominjanja, še posebej svojci, da prižgejo svečo slovesa, da se vsakdo pomiri s tem in da razmišljamo tudi o tem, kaj bolečine preteklosti pomenijo za nas vse skupaj in narod kot prihodnost.«