Ključna beseda: krma

»Načrtujemo, da bodo imeli tisti kmetje, ki so izgubili krmo, čez zimo in daljše obdobje dovolj krme za preskrbo svojih živali.«

»Vemo, da so kmetje prizadeti in jim bo treba pomagati na različne načine. Situacija in škode so zelo različne od kmetije do kmetije, zato bo pri kmetijah, ki so izgubile vse, potreben individualen pristop.«

»Pri takšnih kmetijah bo potreben individualen pristop. Treba bo najti finančno pomoč, da bo kmetija lahko sploh zagnala. Ena od možnosti so finančni inštrumenti, ki jih pripravljamo in bodo objavljeni jeseni. Prek sklada za regionalni razvoj bodo mogoči ugodni krediti za male kmetije.«

»Pripravljamo razpis za nakup mehanizacije, poskušali bomo izpeljati razpis za porabo sredstev iz programa razvoja podeželja, s katerim bi neposredno pomagali pri vzpostavitvi kmetijskih površin. Škoda, ki bo ocenjena prek občinskih komisij, bo med drugim izplačana prek sistema de minimis.«

»Že zdaj lahko rečem, da je hujše, kot je bilo leta 2017, ko je bila škoda ocenjena na 65 milijonov evrov. Kmetje so takrat prejeli dobrih deset odstotkov, saj je država namenila slabih sedem milijonov za odpravo škode.«

»Kje se bo krma dobila, je zelo težko napovedati, ker je pravzaprav ni oziroma je izredno draga. Cena žit na svetovnih trgih se je dvignila, pri koruzi na primer z 250 evrov na tono na 400 evrov na tono. Če bodo visoke cene žit vztrajale, kmetje preprosto ne bodo imeli denarja, da bi dokupili krmo za osnovno čredo, kajti odkupne cene pri kmetu ne bodo prenesle tega stroška.«

»Z interventnim zakonom pa se, ko bo višina škode znana, določi prag, kdo je upravičen, kdo ni upravičen. Čeprav suša še traja si želimo, da se postopek ocenjevanja začne čim prej.«

»Pri nas je največji porabnik sojinih tropin prav gotovo perutninarstvo, precej manj pa prašičereja in govedoreja.«

»Seveda Slovenija uvaža surovine, prav tako pa jih tudi precej izvozimo.«

»Če bi v Sloveniji predelali vse v Sloveniji pridelane oljnice, bi s pogačami, tropinami in krmnimi stročnicami pokrili le približno sedem odstotkov potreb živinoreje. Smo torej zelo odvisni od uvoza.«

»Samooskrba pomeni, koliko od domače porabe pridelamo sami doma. Ker imamo dobre razmere za govedorejo, je pričakovano, da je stopnja visoka, kar pa kaže tudi na konkurenčnost sektorja.«

»V Slovenijo uvažamo govedino iz ozkega števila držav članic EU-ja, na podlagi začasnih podatkov o zunanji trgovini za leto 2021 pa bi izpostavil Italijo, sledi pa ji uvoz iz Hrvaške, Poljske, Nizozemske, Nemčije in Avstrije. Govedine iz Brazilije ne uvažamo.«

»Članica lahko kmetom pomaga tudi s povračilom škode v okviru pravila 'de minimis', ne da bi ji bilo treba o tem obvestiti komisijo. Kmet lahko prejme do 15.000 evrov takšne pomoči v treh letih.«