Ključna beseda: kulturna dediščina

»Mnenje ZVKDS-a je bilo nezakonito«

»nezakonito, saj je bilo izdano, čeprav projekt Bežigrajski športni park ni skladen z aktom o razglasitvi spomenika Ljubljana – stadion za Bežigradom«

»V eni izmed trgovin sem videla rumene nogavice s hrenovkami zraven ameriških krofov in sem sama sebi rekla, da bom naredila nogavice s kranjskimi, ker kranjske klobase so boljše od procesiranih hrenovk na nogah! (smeh)«

»Ja, moj pozdrav v mailu je kar resničen, ker doma pojemo vse klobase do konca januarja.«

»Zakaj ne bi imeli tudi nogavic s kranjskimi klobasami?! (smeh)«

»S projektom želimo povečati privlačnost in ekonomiko gradov oziroma dvorcev.«

»Ptujski grad bo s pametnimi očali pridobil dodatno ponudbo, ki bo zanimiva tako za mlade kot starejše obiskovalce.«

»Namen vlade je znova odpreti muzeje, simbolične kraje kulture naše države.«

»Zakaj so dobrine mesta pomembne samo za turiste?«

»S tem storijo korak nasproti svojim sovaščanom oziroma domačinom in kažejo odnos do kulturne dediščine, ki so jo podedovali z nakupom hiše.«

»Škodo si je že ogledal statik Zavoda za varstvo kulturne dediščine, a njegovo poročilo še čakamo.«

»Potrebna je namreč ustrezna sanacija, že pred potresom pa smo se pogovarjali tudi o tem, da je nujno treba etnološko zbirko in razstavo o zgodovini Velike Nedelje posodobiti, pa tudi o tem, da bi poiskali ustrezne nadomestne prostore. Vendar je to v domeni ormoške občine.«

»Brez pomoči ministrstva za kulturo ali lokalnih skupnosti gotovo ne bo šlo. Takoj, ko gre za vprašanje statike ali temeljev, gre za precej denarja, čeprav je težko že zdaj napovedati, koliko bo vse skupaj stalo.«

»Pripravljamo novosti s področja kulturne dediščine, bralce seznanjamo z uporabno novih medijev, predstavili bi radi kulinariko, seveda na nov način, predstavljamo obrti, naše običaje, praznike . . .«

»Zdaj so na voljo e-knjige, pripravljamo videoposnetke in različne vsebine, ki jih lahko damo na splet. Aktivni smo na Facebooku, kjer uporabnike seznanjamo z informacijami, zanimivimi utrinki iz zgodovine, predstavljamo novitete …«

»Covid-19 je povzročil dvoje. Prvič, ljudje imajo več časa. In drugič, veliko jih je izgubilo službe, zato iščejo nov vir zaslužka.«

»Plenjenje kulturne dediščine je staro kot človeštvo samo.«

»Pandemija je pogubna za vzdrževanje nadzora.«

»Moški se je pripeljal z motorjem, odprl vrata in odnesel sliko ... Brez pravega napora, saj ni bilo nobenega varovanja.«

»Zgledno pričevanje o pomenu obnove ogrožene kulturne dediščine.«

»Ponosni smo na svoje dosežke in bogato tradicijo. Zavedamo se, da je ljubiteljskih gledališč precej, zato je vpis še toliko bolj zgovoren, saj dokazuje, da so Šentjakobčani pustili nezamenljiv pečat v finem tkanju slovenske kulturne krajine. Za vse člane in sodelavce gledališča je to veliko priznanje in hkrati obveza za še bolj predano udejstvovanje v trenutno ne najbolj prijaznih časih.«

»Med samo obnovo se je izkazalo, da gre za zahteven projekt. Gradbeniki so se srečevali s številnimi težavami, saj stavba datira v leto 1899, vendar gre projekt za dva milijona evrov, kar predstavlja letošnjo največjo naložbo Mestne občine Ljubljana v kulturo, počasi proti koncu. Trenutno obdobje, v katerem obisk gledališč ni mogoč, je sicer idealen za prenovo. Vsi pa se že veselimo dne, ko bomo spet stopili na oder.«

»Nemogoče bi bilo v eni sami publikaciji združiti toliko kart in še druge relevantne podatke, ki so po navadi podlaga za tako raziskavo.«

»Da je prisoten pozitiven pristop in da imajo organizatorji voljo prilagajati se vsem priporočilom za varovanje našega zdravja.«

»Nimamo vsi enakega dostopa do znanj o dediščini, zato je še posebej pomembno, da dogodki, kot so Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine, ki bodo potekali v naslednjih dneh, temu posvečajo posebno pozornost.«

»Moramo se učiti in jih raziskovati.«

»Pomembno je njeno raziskovalno-metodološko, pedagoško in publicistično delo, ki je dopolnilo marljivo delo konservatorjev na terenu. Bila je nosilka projektov in članica svetov različnih raziskovalnih programov in aktivnosti v Sloveniji, Svetu EU-ja in pri Unescu. Med projekti izstopa evropski trajnostni metodološki model: Pilotni projekt Kras.«

»Pisma prinašajo predvsem pogosto preslišane ženske glasove, ki so zaradi ekonomsko-političnih razlogov migrirale v Egipt in z zaslužkom pomagale svojim družinam iz hude revščine.«

»Kaj pa bodo zmogli naši zanamci čez nekaj desetletij razbrati o sedanjem življenju iz naših elektronskih, družbenih in podobnih sporočil.«

»Pisma nas popeljejo v notranjost uma in src običajnih ljudi, katerih osebne in družinske identitete in okoliščine je resničnost mednarodnih migracij najbolj prizadela.«