»Ko se kaj takega zgodi, se moramo sicer vedno vprašati, kje je treba narediti še več. In ugotavljamo, da bo treba vse naše preventivne aktivnosti še nadgraditi, kar ne velja zgolj za CSD, ampak vse institucije, ki delamo z otroki in mladostniki.«
»Pomembno je, da se čim več pogovarjamo, da učenci delijo z drugimi nestrinjanje, ko opazijo medvrstniško nasilje, in se znajo postaviti na stran žrtve. Da so zaščitniki in ne da oni rešujejo težave, temveč da znajo poiskati pomoč.«
»To so lahko učenci, ki so pri učiteljih zelo priljubljeni, na zunaj ne kažejo znakov nasilništva. Ti vodje imajo pomočnike, po navadi kake tri dobre prijatelje, ki jim stojijo ob strani, se dobro počutijo v njihovi družbi.«
»Če imamo vsaj enega, ki se postavi na stran žrtev, zaščitnika, potem ta hierarhija razpade, ni več smešna, ni več dinamike, da bi kdo plezal po hierarhiji navzgor in pridobival moč. In če se jih na stran žrtve postavi še več, nasilja ni več.«
»Bolj kot to, da odhitimo na naslov nasilneža, bi bilo po mnenju gostje primerno, da se pogovorimo s svojim otrokom, obvestimo šolo, skličemo skupni sestanek in da znamo videti še drugo plat.«
»Zakonodaja je takšna, kot je, in verjamem, da imajo zvezane roke. A pri delu se pokaže, da so do 1. ali 2. opomina nasilneža v šoli še obravnavali, do 3. opomina, ki pomeni izključitev, pa se dogodki kar vrstijo in se ne zgodi nič.«
»Medvrstniško nasilje je zagotovo rizični dejavnik za depresivno, anksiozno vedenje pri mladostnikih, tudi za samomorilnost. Moramo pa vedeti, da vedno obstaja skupek dejavnikov, ki privede do tega. Nemogoče pokažemo s prstom na en sam dejavnik. Medvrstniško nasilje je zagotovo velika težava med razvojem mladostnika.«
»Zlasti odrasli moramo reducirati, kaj se dogaja na področju družbenih omrežij in digitalnih tehnologij. Roko na srce, tukaj nas veliko bolj prehitevajo, kot si mi lahko mislimo. Obstajajo komunikacije in oblike interakcij, ki si jih mi, prvič, ne predstavljamo, drugič, nimamo dostopa do njih. Dejansko obstaja vzporeden svet, ki je njim precej domač.«
»Velikokrat se govori o ničelni toleranci do nasilja, ampak je to bolj v teoriji. Velikokrat so tudi sami strokovnjaki lahko ustrahovani. Prihaja do pojava, kjer imamo zelo dobre zakone in zelo strokovno podkovane kadre, ki pa so ustrahovani.«