»Ko mešana patrulja policista in pripadnika Slovenske vojske prime skupino 74 ali 60 ilegalnih prebežnikov, to pomeni, da vse administrativno delo, celoten postopek izvajanja policijskih pooblastil pade izključno na policista.«
»V zadnjih dneh smo se dogovorili tudi o operativnih ukrepih skupaj s policijo in vojsko, tako da imajo občine, ki imajo v tem trenutku povečan obseg migracij, tudi več policijske sile.«
»Če pogledamo podatke za lani, ugotovimo, da smo obravnavali 4.265 izraženih namer, dejansko pa jih je prošnjo za mednarodno zaščito podalo zgolj 2.875.«
»Državljani, ki živijo na mejnih območjih, se vsakodnevno srečujejo z nezakonitimi migracijami, posledično pa z onesnaževanjem narave, vlomi in poškodovanjem lastnine, posebej pa je skrb vzbujajoč pojav strahu, da se ne moremo svobodno gibati na svojem dvorišču.«
»Kjer so zgradili mejo, smo imeli svoje vrtove. Če smo hoteli na vrt, oddaljen nekaj korakov, smo morali prečkati mejni prehod. Imeli smo posebno dovolilnico, ki smo jo pustili policiji, ko smo se vračali, so nam jo vrnili. Nesmiselno, vendar resnično.«
»Imamo hišo v Italiji in vrt v Jugoslaviji. Danes v Sloveniji. V Stari Gori smo imeli velik travnik in moj oče je tam kosil seno; zgodilo se je, da se je traktorju pokvarilo kolo, in nato smo bili prisiljeni pustiti tam traktor, kolo smo nesli v Italijo, ker tukaj ga nismo mogli popraviti, nato smo ga ponovno prinesli nazaj in odpeljali traktor. Vse peš.«
»Spomnim se dveh stvari, dveh carinikov konkretno. Eden je bil zelo strog, in kot otrok sem bil vpisan v prepustnico od mame. Ko sva se odpravljala v Italijo, sem to prepustnico doma počečkal, in ko je to carinik pregledal, je znorel. To je bilo 'zijanje', danes pač nihče ne ravna več tako s tabo, tudi na meji ne, karkoli narediš. Drugi carinik ni maral moje skupine prijateljev. Vedno nas je zavrnil, karkoli smo nosili čez mejo. Vedno je bila borba z njim.«