Ključna beseda: spomini

»Vabljeni k poslušanju: Ars humana - delavska zgodba Angele Vode«

»Slišati jih je mogoče v oddaji Ars humana, ki jo je pripravila Staša Grahek.«

»Nekaj tisoč ljudi nas je tu. Fabriški dimniki segajo v nočno nebo in vzkriki siren lomijo ozračje in otroci čakajo za okni svoje stare.«

»Nekega jesenskega dne so skoraj za sto evrov povišali šolski dodatek, ki so ga družine vsako leto dobile kot pomoč za nakup šolskih potrebščin, zvezkov, torb. Noro si se razveselil, v dnevni sobi si kričal: Gremo na morje! in vseh šest se nas je posedlo v naš avto za pet; jaz sem zlezel v prtljažnik kot kak ugrabljenec v vohunskih filmih, kar mi je bilo še posebej všeč.«

»Stalna uporaba preteklega časa je vendarle past. V časopisu Le Monde z dne 17. junija 1986 lahko o mamini regiji, Zgornji Normandiji, preberemo: Zaostanek v šolanju kljub izboljšavam ni bil nikoli odpravljen in še vedno kaže svoje učinke […]. Vsako leto 7000 otrok zapusti šolski sistem brez izobrazbe. Prihajajo iz 'odrinjenih razredov' in nimajo dostopa do usposabljanj. Po besedah enega od učiteljev jih polovica 'ne zna prebrati dveh strani besedila, namenjenega njihovi starosti.'«

»Življenje je bilo težko, zlasti za mojo mamo. Za očeta je bila vse: žena, ljubica, vsako leto je rodila otroka, bila je gospodinja, sama je kuhala in pekla, prala perilo, stregla v trgovini z mešanim blagom, ko je prišla kaka stranka, prelopatila vrt, ne za cvetlice, temveč za krompir in zelje, čebulo in buče; in vsak trenutek je pritekel kak paglavec, jo potegnil za krilo in priganjal: lačen!«

»Slavnostna govornica bo predsednica republike Nataša Pirc Musar.«

»To seveda absolutno obžalujemo in to tudi ni bil naš cilj, (...) vendar je bilo glede na razplet samih okoliščin to skorajda nujno.«

»Treba spomin na Srebrenico ohranjati, spoštovati žrtve in se braniti pred vsemi poskusi relativizacije zgodovine.«

»Genocid v Srebrenici je treba predstaviti celostno, (...) na podlagi zgodovinskih in pravnih dejstev, in tukaj absolutno ni možno iskati nobenih kompromisov.«

»Zgodovinska dejstva nikoli niso bila postavljena pod vprašaj.«

»Za zaplet se opravičujemo vsem pričevalcem, ki so se odločili izpostaviti in svojo zgodbo deliti s slovensko javnostjo.«

»Ja, lažje bi te bilo sovražiti. Te prezirati. Ampak to ni mogoče. Ti si korenina.«

»Ko je pijani Rus / na vlaku izvlekel / svojo flaško, so se ljudje umaknili / na druge sedeže, jaz pa ne.«

»Na južni strani Krna je bil takoj pri vasi Dolje glavni avstrijski strelski jarek do Soče. Vas je bila seveda vsa v razvalinah, in sem komaj preplezal žične ovire.«

»Kawsar na misel pridejo besede stare pesmi: ‘Ljubezen, ljubezen ni pravična, za njo vedno pridejo solze.’«

»Iz votline uma sem stopil / ven v najhujšo temo, / kjer stvari minevajo in / Gospoda ni v nobeni.«

»Večerne sence padajo na pot / in mrak prihaja. Les šumi.«

»Vsepovsod je bila belina, zgoraj, spodaj, ob strani, povsod sama belina. Človek je imel občutek, kot da je zavit v rjuho. Bilo je čisto nasprotje teme, ampak Alice se je zdelo enako strašljivo.«

»Postajam nevretenčar z drgetajočim / zvokom, ki dviguje prah s tal. / Muha pa je vse tišja, / kot sprijaznjena z nočjo.«

»Ni dovolj biti človek.«

»Ošiliti moram pisavo, / vrstice zarobiti, / jih izostriti, obtrgati.«

»Moja mama ima hribček na dlani.«

»Kaj mi pa bo zatemnitev? Saj vendar ni vojna.«

»Ustvaril sem nekaj lepega / nekaj svojega / v to moje te zdaj spuščam / prosim vstopaj počasi / prosim poskušaj razumeti …«

»Rekel je, da me ljubi, da želi biti z mano. / Velike besede, ni še čas zanje. Počakaj malo.«

»Izgubil sem vsako veselje še nadalje zapisovati dogodke iz svojega ubogega življenja. Mar naj kar naprej zapisujem same žalostne stvari? Veselja pa zame tako in tako ni več. Ostale so mi samo še miši.«

»Tak tip sem.«

»Spoštovani, po dolgem času se vam oglašam brez namena.«

»Facchini na eni strani s humornimi, na drugi strani s tragičnimi vložki liku nadene večplastnost.«