Ključna beseda: spomini

»S svojimi filmi, glasom, bleščečo slavo, inicialkami (BB) in velikodušno strastjo do živali je Brigitte Bardot utelešala življenje svobode. (...) Žalujemo za legendo stoletja.«

»Izjemna zaradi svojega talenta, poguma, odkritosti in lepote. (...) Bila je neverjetno francoska.«

»Svobodna, neukrotljiva, celovita. Zelo jo bomo pogrešali.«

»Brigitte Bardot je bila ženska srca, prepričanja in značaja. Kot goreča patriotka, predana živalim, ki jih je varovala vse življenje, je poosebljala celotno francosko obdobje, predvsem pa idejo o pogumu in svobodi.«

»Večna zvezda, predvsem pa ženska, ki je bila svobodna, nekonformistična, protagonistka pogumnih bitk v obrambo naših tradicij.«

»Brigitte Bardot ni bila le ena od velikih protagonistk svetovnega filma, ampak tudi izjemna zagovornica temeljnih svoboščin zahodnega sveta.«

»Dokler bodo živali obravnavane kot manjvredna vrsta, dokler jim bodo povzročali vse vrste škode in trpljenja, dokler jih bodo ubijali za naše potrebe, naš prosti čas in naše užitke, ne bom del te predrzne in krvoločne rase.«

»Nikoli nisem nikogar pozivala k rasizmu in mislim, da ne spodbujam nobenega rasnega sovraštva.«

»Nisem del človeške rase. Nočem biti.«

»Smo res zgolj skupek svojih spominov? Če je spomin osnova našega občutka sebstva, ali to pomeni, da brez spominov izgubimo svojo identiteto?«

»Oder bo tako postal intimen prostor njunih spominov, ki bodo vznikali skozi telo in različne predmete, ki vzbujajo spomin na otroštvo in tudi osebe, ki jih ni več.«

»Vsi smo delci tega, česar se spomnimo. Ampak, kdo smo, če se ne spomnimo ničesar? Kaj pa, če je tisto, česar se spomnimo, izmišljotina? Kaj če sami zrežiramo svoj lastni spomin?«

»Pomislim, v hoji, pešačenju se skriva nekaj globljega, kar začutim, šele ko se odpravim na daljši sprehod ali pohod, ali po drugi strani, kadar sem sredi pisanja knjige, bodisi romana ali pesniške zbirke. Pišem predvsem v ritmu tistih, ki hodijo peš, torej v dolgih in vase zavitih stavkih. Hoja je način spominjanja.«

»Kar se dogaja okrog nas, je spomin, vprašanje je samo, kdo se še spominja.«

»Pesništvo je že tisočletja oblika človekovega spraševanja o smislu življenja, predvsem pa iskanje lepega in presežnega, tako so bili prav pesniki tisti, ki so se v davnini prvi spraševali o naravi sveta in skrivnostih vesolja.«

»Pomislim, v hoji, pešačenju se skriva nekaj globljega, kar začutim, šele ko se odpravim na daljši sprehod ali pohod, ali po drugi strani, kadar sem sredi pisanja knjige, bodisi romana ali pesniške zbirke. Pišem predvsem v ritmu tistih, ki hodijo peš, torej v dolgih in vase zavitih stavkih. Hoja je način spominjanja.«

»Kar se dogaja okrog nas, je spomin, vprašanje je samo, kdo se še spominja.«

»Pesništvo je že tisočletja oblika človekovega spraševanja o smislu življenja, predvsem pa iskanje lepega in presežnega, tako so bili prav pesniki tisti, ki so se v davnini prvi spraševali o naravi sveta in skrivnostih vesolja.«

»Vidimo razkošne, skoraj mini galerije z akvareli, gvašem in kaligrafijo.«

»Nekdo je lepo rekel: 'Če je že toliko let v našem predalu, je prav, da jo vidi tudi kdo drug.'«

»'Adrijan, nekoč sem v knjigi nekega cenjenega misleca prebrala, da so sinovi najslabši sodniki svojih očetov.'«

»'Treba je podpreti začeti proces pomiritve, ki ga nihče ne more obsojati, da se boleča igra zaključi.'«

»'Potrebujemo skupno voljo za spoštovanje spomina tolikih mrtvih, da bi arhivirali poglavje o strahotni drugi svetovni vojni.'«

»'V knjigo preliti spomin Ligi Roberto,' pravi, 'nam izrisuje povsem drugačnega človeka: mehkega in radodarnega prijatelja.'«

»'Adrijan, nekoč sem v knjigi nekega cenjenega misleca prebrala, da so sinovi najslabši sodniki svojih očetov.'«

»'Treba je podpreti začeti proces pomiritve, ki ga nihče ne more obsojati, da se boleča igra zaključi.'«

»'Potrebujemo skupno voljo za spoštovanje spomina tolikih mrtvih, da bi arhivirali poglavje o strahotni drugi svetovni vojni.'«

»Denimo konkretno te dni, ko se borimo s svojimi doživetji in svojimi strahovi glede migrantov na meji, ki hodijo skozi našo domovino.«

»Ne morem in ne smem pozabiti, da sem imel deda, ki je umrl v Turčiji.«

»Se pravi kot delavec, kot migrant na Turškem.«