»To je v interesu Srbije in EU-ja. Z danes podpisanim sporazumom dodatno krepimo naše odnose z zahodnobalkanskimi partnericami in približujemo soseščino bližje EU-ju.«
»V prvi Jugoslaviji leta 1941, ko je bil razpad, smo sadili krompir. No, potem so Nemci prišli, tako da smo ga obdelovali v nemški državi. Izkopali smo ga pa v Italiji. V istem letu, na isti njivi.«
»Prvi trije panoji na razstavi predstavljajo vseslovensko situacijo. Rdeča nit je, da so meje presekale vsakodnevne komunikacije prebivalstva, mu onemogočile obiskovanje sorodnikov, odhod na delo, obdelavo zemlje. In meje so terjale žrtve.«
»Meja je bila določena po diktatu Nemcev. Italijani so recimo uspeli le z manjšo korekcijo pri Krmelju. Tamkajšnji lastnik rudnika je hotel imeti vse objekte na italijanski strani, zato so na začetku jeseni za nekaj 100 metrov premaknili mejo.«
»Favoriziranje Nemčije je bilo zelo kratkotrajno. Ko so okupatorji pokazali pravi obraz v smislu želje po popolnem prevzemu pokrajine, spremembi identitete prostora, se je hitro začel odpor v različnih oblikah in intenzivnosti.«
»V primeru Hrvaške si ne želimo, da bi bila na podlagi političnih pritiskov ali ocen znotraj Evropske komisije pripuščena v schengen, pri tem pa bi imela porozne meje, kot jih ima zdaj.«
»Seveda je Sloveniji v interesu, da bi Hrvaška čim prej vstopila v schengensko območje. Ampak mi si želimo, da je to verodostojen proces, da gre za izpolnjevanje objektivnih tehničnih kriterijev.«
»Da se vsi potrudimo, da bo tako tudi ostalo, storimo vse, da se bo duh schengena ohranil, da tudi kontrole na meji ne bodo potrebne, ter da bodo lahko ljudje res prosto prehajali čez mejo in se družili.«
»Naša naloga mladim generacijam povedati, da mir in svoboda nista nekaj samoumevnega, da se je treba zanju dnevno truditi, da bodo lahko tudi mladi nekoč živeli skupaj, drug z drugim, zato se moramo vsi truditi za ohranitev svobode, miru in blaginje.«