Ključna beseda: pšenica

»Se pa zna zgoditi, da bodo pozne sorte pšenice ob tej previsoki temperaturi prisilno dozorevale, da bodo zrna izpita in bodo zato nižji pridelki in seveda tudi manj kakovostni.«

»Zdaj pa nam je ta toplotni udar veselje pobral. Računam, da bo kompletna žetev v Sloveniji pod povprečjem.«

»Krušna pšenica po 360 evrov na tono, izboljševalka, se pravi nad 14 beljakovin, mora biti minimalno 400 evrov, krmna pa med 300 in 320.«

»Žal je situacija v svetu, predvsem v Ukrajini, vsak dan slabša in to se dejansko pozna ne samo na cenah, ampak tudi razpoložljivosti hrane za naprej.«

»Na eni strani, kako pomagati slovenskim kmetom, da bodo povišani stroški goriv in drugega materiala čim manj vplivali na njihove stroške in posledično na cene hrane, na drugi strani pa smo se ukvarjali s tem, kako vzpostaviti učinkovit sistem nadzora maloprodajnih cen za naše slovenske potrošnike.«

»Kmet bo dobil enega kupca in stabilno ceno, vedeli bodo, po koliko jo lahko prodajo, zato bo tudi cena tudi nekoliko nižja.«

»Prvi ukrep se nanaša na sektor mleka v znesku 5,2 milijona evrov, drugi ukrep se v znesku 2,2 milijona evrov nanaša na sektor pogonskih goriv, pomoč naj bi bila izplačana do jesenske setve, tretji ukrep v znesku 15 milijonov evrov pa se nanaša na repromaterial.«

»S tem bomo nekako prebrodili krizo, da bodo kmetje imeli zagon za nakup repromateriala v jeseni.«

»Cena, ki so jo ponudili primarni kmetovalci, je bila 400 evrov na tono. A na eni strani država pomaga z različnimi ukrepi v vrednosti okoli 22 milijonov evrov, zato pričakujem, da se bomo na drugi strani pogajali in prišli skupaj.«

»Pojavljajo se že različni kupci, tudi iz tujine, kmetje pa bi želeli slovensko pšenico prodati slovenskim mlinarjem, zato jih pozivamo k dogovorom.«

»Če odkupovalci, mlinarji in vlada ne bodo sledili našim predlogom cene in če se bodo pojavili tuji kupci, ki bodo pripravljeni plačati več, bomo tudi kmetje sledili načelom enotnega evropskega trga in prostega pretoka blaga ter bomo prodali tistemu, ki bo ugodnejši.«

»En val podražitev je že bil in z gotovostjo lahko rečem, da bodo prihajali še novi valovi, kar po močno udarilo po žepu potrošnika.«

»Kruh zagotovo bo, pšenico bomo kupili, cena pa je še vprašljiva.«

»Če se ne zgodi kakšen čudež, nas zagotovo čaka nova podražitev kruha.«

»To je vrtiljak, ki ga je treba čim prej zaustavljati z vsemi orodji – vlada na makropodročju in mi v podjetjih na mikropodjetniški ravni.«

»Mislim pa, da bodo vsi v verigi razumeli, da se moramo boriti za potrošnika. Če ga bomo spravili na beraško palico, to ne bo dobro ne za trgovce ne za proizvajalce živil.«

»Pričakuje se, da bo letošnja proizvodnja vsaj 35 odstotkov manjša kot lani.«

»Gre za groteskno situacijo v Ukrajini s skoraj 25 milijoni ton žita, ki bi ga lahko izvozili, vendar ne more zapustiti države zgolj zaradi pomanjkanja infrastrukture in zapore pristanišč.«

»Svetu bi res pomagalo, če bi lahko spravili žito iz Ukrajine.«

»Kljub vojni pogoji za žetev niso videti tako grozni. To bi v praksi lahko pomenilo, da v Ukrajini ni dovolj skladiščnih zmogljivosti, še posebej, če ni odprtega koridorja za pšenico za izvoz iz Ukrajine.«

»Glede na to, da spopadi še potekajo in da velik del pridelave pšenice prihaja z območij vzhodne Ukrajine, kjer so spopadi najintenzivnejši, bodo dejanske številke o pridelavi verjetno nižje, kot bi lahko sklepali po trenutnem obsegu pridelka.«

»Bombardirajo ukrajinska mesta, s čimer povzročajo lakoto na svetu. Onemogočajo izvoz pšenice in uničujejo njena skladišča, s čimer izzivajo svetovno lakoto.«

»Pričakujemo, da bo ta del stekel, ker vemo, da Srbija sprošča seznam držav in pričakujemo, da bomo tudi mi med njimi.«

»Izvozimo lahko 750.000 ton pšenice. Država lahko nadzira izvoz z dajanjem posebnih dovoljenj.«

»Nujni predpogoj je to, da imamo minimalno zavezo, da se bodo količine slovenskih kmetov odkupile po normalnih cenah.«

»V letošnjem letu je posejanih dobra dva odstotka več površin z vsemi žiti in tudi s pšenico.«

»Nobene potrebe ni po prekomernem kupovanju hrane.«

»Vso nadzorovati, pravilno razvrstiti in pravilno uporabiti v predelavi.«

»Če dogovora ni, potem ne moremo nekomu očitati prodaje pšenice v tujino.«

»Ti uvozniki bodo imeli težavo s hitrim prehodom na alternativne vire, kar bi kratkoročno pomenilo pomanjkanje dobav.«