»Njene dolgotrajne predstave in mikroperformativnost, ki se ukvarja s človeškimi in nečloveškimi procesi, ustvarjajo intenzivne podobe, ki so skupaj z njenim sodelovalnim delovnim procesom globoko navdušile žirijo.«
»Je padec v praznino, sekunda popolne negotovosti, je trenutek, ko narediš korak, da bi stopil na oder. To je stanje zamaknjenosti, ki nam omogoča imaginarno potovanje v času. Tja, od koder lahko zavestno dostopamo do podrobnih fragmentov lastnih izkušenj, ki jih naša preteklost pogosto ljubosumno varuje v nezavednem, da bi našli ravnovesje, v katerem lahko v svoji krhkosti domnevamo, da je to, kar nam je v določenem obdobju pomenilo neuspeh, neodtujljivi del naše sedanjosti. Morda nas prav ta trenutek najbolj približa temu, k čemur smo vedno stremeli.«
»To ni bilo delo, o katerem bi moral gledalec razmišljati in ga poskušati dešifrirati s svojo glavo, temveč naj bi ga začutil s takšnim naravnim instinktom, kot ga uporablja zajec, ko se zakoplje in si ustvari svoj dom.«
»V počasnem in bolečem prepletu se vlogi agresorke in žrtve premešata. Njuni premiki izvajajo (ne)prijetne zvoke, ki opominjajo na vse, česar ni bilo mogoče izreči in kar zaradi posttravmatske stresne motnje in strahu, ki se pojavi ob zahtevnem, travmatičnem doživetju, niti ne more biti izrečeno.«
»Umetniško delo lahko postane klop za sedenje, na katero umetnica umesti kalupe različnih rekvizitov, s katerimi aludira na možne pristope k aktivaciji in gledalca povabi k interakciji.«
»Je premislek o ideji in realnih zagatah t. i. klasične družine, v kateri se zrcalijo stereotipi heteroseksualnega partnerstva in s tem povezane igre ženskosti, moškosti in starševskih vlog.«
»Na sledi te tradicije predstavlja delo Nit brez konca alternativno obliko pripovedništva, založništva in performansa in obrat k novim, digitalno oplemenitenim oblikam pripovedovanja zgodb.«
»Delo namreč na svojstven način na novo definira načine rabe digitalnih tehnologij, ki so lahko podaljšek in orodje za izboljšanje živega nastopa, in spodbuja nove načine umetniškega založništva, ki na novo strukturira razmerje med avtorjem, besedilom in publiko.«
»Na ta način se najlažje izraža, služi pa ji tudi kot mehanizem sproščanja. Lahko bi celo rekli, da je fizična aktivnost osebna potreba, samoopazovanje pa nekaj, kar jo zanima.«
»Uporaba dveh projektorjev in postopno pomnoževanje videa v več enakih pridobi skoraj učinek kalejdoskopa. Če ne bi vedeli, da gre za jogo, bi pomislili na balet, sodobni ples, cirkuško akrobatiko ali na športno aktivnost.«
»Črtica, ki jo označi na steni, predstavlja deset minut fizične vadbe. Rezultat sistematičnega dokumentiranja vsakodnevne rutine nam predstavi v treh razsežnostih: preko neposrednega videoprenosa v realnem času, kot sestavljen video in preko znaka na steno.«