»Bojan Adamič je pravzaprav glavni krivec, da sem se znašla v krogih popularne glasbe. Ne želim reči zabavne, ker je pravilno – popularne, ki se deli na džez, šanson in zabavno glasbo, ampak zabavno v pravem smislu, pop glasbo. Kot je znano, sem bila sama dotlej v čisto drugem filmu, barve, papirja, plakata, risanja.«
»Vedeli boste, kdo naj zmaga, ker vas je uspel spraviti v smeh, jok in nato v navdušenje. Letos je Ana poskrbela, da so se vsi sodniki in verjetno tudi vsi gledalci v dvorani počutili prav tako.«
»Ne vem, kaj bi počela s seboj, če se ne bi gibala ali pripovedovala zgodb ali prepevala. To je bistvo mojega življenja in res imam srečo, da lahko počnem, kar imam rada, in to celo v tem obdobju svojega življenja.«
»Bila je resnična broadwajska legenda. Vedno se je izkazala in občinstva so jo oboževala. V trenutku, ko je stopila na oder, je svet postal vznemirljivejši in sijajnejši.«
»Ne more vaditi drugače kot na vse pretege. Tudi nastopati ne more drugače kot z vsem, kar premore, ne glede na velikost občinstva. Za svoje občinstvo bo na razpolago 101-odstotno.«
»Mislim, da nimamo dovolj izvirnih muzikalov. Vem, da sem staromodna, ampak gledališče je prostor, kjer se srečajo glasba, besedila, besede, scenografije in zgodbe. Imela sem srečo, da sem bila v nekaj predstavah, za katere je to držalo.«
»V meni sta – in mislim, da v vseh nas – dve ženski: Dolores in Conchita. Conchita je tista, ki pobere se lovorike, veste. Ona nastopa v vseh predstavah, ampak Dolores je tista, ki jo je pripravila do tega. In ona me drži na pravi poti, tako da poslušam Dolores. Upoštevam jo.«
»Posvojila je dvanajst otrok popolnoma različnih okolij in veroizpovedi in si tako ustvarila svojo 'mavrično družino'.«
»Njeno glasbo so imeli radi po vsem svetu, njen talent je bil neverjeten in brez primere. Sožalje družini, prijateljem in vsem, ki so imeli radi njeno glasbo.«
»Zdaj ne čutim več bolečine, samo obžalovanje, da ne morem več z njim govoriti po telefonu. Pogrešam ga, ampak, kot pravite, vsak intervju mi ga za kratek čas pripelje nazaj. Zanima me, ali je vedel, da bo tako.«
»Staranje mi ni všeč, vendar tukaj pač nič ne moreš. Dopolniti 60 let ni bilo ravno veličastno, vendar sem imela to srečo, da nisem bila tako zelo lepa – staranje je res kruto do tistih, ki so bili izredno lepi.«