Ključna beseda: plebiscit

»Slovenija je bila razdeljena na historične dežele. V vseh teh historičnih deželah so Slovenci imeli večino samo na Kranjskem. Najslabše glede prevlade Nemcev je bilo ravno na Koroškem. Korošci so bili tam že v času Avstro-Ogrske v nezavidljivem položaju.«

»Utrakvistična šola učencem ni posredovala slovenskega knjižnega jezika. Naučila je sicer učence brati in pisati, kolikor je bilo to nujno, vendar glavni učni cilj je bilo učenje nemščine.«

»Ko je bilo objavljeno, da plebiscit bo, se je na obeh straneh začel strahovit boj za duše. Pri čemer nobena stran, ne slovenska ne avstrijska, ni ravnala v rokavicah.«

»Predstavniki Političnogospodarskega društva za koroške Slovence so razmišljali, kaj naj naredijo. Svetovati ljudem, naj ostanejo doma, bi bil nekakšen samomor v takem totalitarnem režimu.«

»To je bila mednarodna pogodba, Slovenija pa ni postala njena naslednica kljub raznim predlogom, da bi vložila depozitarstvo na Avstrijsko državno pogodbo.«

»Smo izjemen narod in imamo izjemno domovino. Smo delavni in marljivi. Znamo se poveseliti. Znamo biti prijazni do sočloveka in odprti za sodelovanje.«

»Vsaki vladi, naj bo te ali one barve, želim, da v dobro Slovenije naredi tisto, kar je potrebno, in to želim tudi tej vladi.«

»Ta glasovalni izid mi omogoča, da slovesno razglasim pred tem visokim zborom, slovensko in jugoslovansko ter vso svetovno javnostjo, da se je slovenski narod na temelju trajne in neodtujljive pravice do samoodločbe odločil, da Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država.«

»Vsekakor se zadeve v mednarodnih odnosih obrnejo na glavo z razpadom vzhodnega bloka konec 80-ih let 20. stoletja.«

»Treba je povedati, da so bili pogovori o tem, da bi prebivalstvo Republike Slovenije neposredno odločalo o pomembnih političnih vprašanjih, prisotni že prej.«

»Mogoče velja omeniti tudi, da je recimo Milan Kučan proti koncu oktobra 1990 nekajkrat dejal, da bo Slovenija morala enkrat v prihodnosti izvesti svoj plebiscit.«

»Strinjal bi se z mislijo Franceta Bučarja, da je bila po aprilskih volitvah leta 1990 oblast v Sloveniji koristno razdeljena na tiste, ki so pritiskali na plin osamosvojitve, in tiste, ki so pritiskali na zavoro.«

»Kadarkoli se je dogajalo za Slovenijo kaj pomembnega, sem še isti trenutek sedel na letalu, za boljšo prihodnost je šlo.«

»Slovenski narod se je odločil, da Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država.«

»Nikoli ne dobijo kakšnih posebnih zaslug, čeprav so bili takrat osrednjega pomena!«

»Slovenija bi morala mlade iz tujine nekako potegniti nazaj, to bi lahko bila velika dodana vrednost.«

»Lahko rečem, da sem glede tega, kar danes vidim, da je bilo narejeno v teh 30 letih, razočarana. Nisem pričakovala, da bomo prodali pravzaprav vse, kar se da prodati, celo zemljo. Tega ni bilo v nobenem načrtu.«

»Sreča je bila vedno na naši strani, ko smo bili enotni.«

»Da za samostojno Slovenijo, za državo, ki je hrabro in z državljanskim pogumom stopila na pot negotovosti. Bili smo enotni in vedeli smo, da je v skupnosti moč za uresničevanje nacionalnih interesov in spopadanje z izzivi.«

»Ker vem, da sreča pomaga pogumnim.«

»Hrabri ste bili vi, državljanke in državljani, ki ste decembra 1990 obkrožili da, hrabro je bilo tedanje vodstvo, in bili smo enotni. In sreča je bila vedno na naši strani, ko smo bili enotni.«

»Predvsem pa moramo spoštovati drug drugega. Veliko smo dosegli kot skupnost. In velike izzive sodobnega časa lahko premagamo le kot skupnost. S solidarnostjo, prijaznostjo in dobrotljivostjo.«

»da nas njegovo sporočilo vodi na pot lepe in pravične prihodnosti«

»Srbska reakcija na slovenski referendum je bila, no, vidite, rušijo Jugoslavijo, mi jo bomo branili.«

»Ta vas bi morala biti že priključena k Jugoslaviji, tako kot preostalo ozemlje Mežiške doline in območja Dravograda.«

»Če boste ločeni od svoje matice, boste kot narod izumrli.«

»O Libeličah in Libeličanih se rado govori, da ko si kaj zabijejo v glavo, bodo to izpeljali in dosegli. Mislim, da to še danes drži.«

»kako hladen in viharen je bil veter oblasti in tedanjih političnih veljakov, ki je pihal v obraz slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem in jo skušal tudi odpihniti, in kako dolgo so Slovenci ostali sami s travmo«

»da morda razumemo, zakaj se ljudje odločajo eni tako in drugi drugače. Da eni niso izdajalci, če popustijo pritisku, in drugi niso fanatiki, če se mu zoperstavijo«

»ker glede tega ni začetka in ne konca. Ker več kot 100 let pozneje zdaj sedim tu, pišem, se čudim, kako hitro smo šli za 100 korakov nazaj in vem, da je v naši neposredni soseščini v Evropi sleherni dan zopet zmletih nešteto življenjskih usod«